»Gre za močen in preprost proces prepoznavanja primarnih vzrokov in težav, ki nas ovirajo na poti k sebi. Kot terapevt odkrivam blokade in jih že s tem, ko jih skupaj s stranko ozavestim, topiva. Proces zdravljenja ni zahteven, sta pa v osnovi potrebna močna namera stranke za spremembo in prevzemanje odgovornosti za zdravljenje. Vse nato steče, o terapiji referenčne točke za začetek pove zelo zanimiv sogovornik Ben Ralston, terapevt in učitelj joge, ki ga je pot srca pred leti pripeljala v Slovenijo. Danes z ženo Petro uspešno vodita svoj joga center in delavnice ter srečanja, na katerih poskušata ljudem obuditi notranjo moč.


Kakšni so osnovni principi te metode?


»Esenca, bistvo vsakega človeka, je popolna. Težava je le znak, ki ga lahko odpravimo. Vzroki težav pa tičijo v podzavestnih blokadah. In prav ta terapija pomaga pri trajnem sproščanju blokad ter svobodnejšem in bolj avtentičnem prebivanju.«


Kako konkretno deluje terapija referenčne točke?


»Pri terapiji upoštevamo tri ključne principe. Prvi se naslanja na pomen odgovornosti stranke, ki mora sprejeti odgovornost za položaj, v katerem se je znašla, in odgovornost za spremembo. Dokler namreč krivijo druge za svojo nesrečo, se ne morejo spremeniti. In zavedati se morajo moči trenutka in tega, da imajo moč za spremembo in kontrolo v svojem življenju v tem trenutku. Terapevt pri tem procesu lahko odlično sodeluje, a ne more sprejeti odgovornosti namesto stranke. Odgovornosti sledi ozaveščanje. Gre za proces, ko s položaja nezavednega prestavljamo vzorce in težave v zavestno. In že z ozaveščanjem temo osvetlimo ter odpravimo moč nezavednega. Kot tretji princip pa sledi sprejemanje. Sprejemanje vsega, kar je, življenja kot procesa, ki nas vodi vedno v pravo smer. Če ne zmoremo moči in ne sprejmemo življenjskega toka, ampak se mu nenehno upiramo, smo že na dobri poti ustvarjanja novih blokad. Ko torej sprejmemo odgovornost za svoje življenje, ozavestimo težave in jih brezpogojno sprejmemo, se blokade sprostijo. Pravzaprav je neverjetno preprosto.«


V kakšnih primeri si lahko pomagamo s to obliko terapije?


»Terapija referenčne točke je v svoji osnovi čustvena zdravilna tehnika, vendar je zaradi močnega vpliva, ki ga ima na telo naš um, zelo uporabna tudi pri zdravljenju fizičnih in preostalih psiholoških težav. Posebej pa je učinkovita pri odpravi oz. preoblikovanju podzavestnih vzorcev vedenja in mišljenja, ki nas ovirajo na poti k uspehu in samorealizaciji.«


Namignite nam, kako je videti srečanje pri vas.

»Osnova je pogovor. Stranka in terapevt se najprej pogovorita. Pogovor poteka intuitivno in vedno v smeri rešitve, ki je v danem trenutku zrela. Traja lahko nekje od ene ure do dveh ur. Srečanja so prijetna in navadno niso pretresljiva. Vse poteka naravno in harmonično, a lahko se zgodi, da kdo tudi zajoče. A tudi to obravnavamo kot povsem naravno stanje.«


In kolikokrat se mora terapija izvajati?


»Tukaj pavšalnega odgovora ne morem ponuditi. Vsi smo sicer povezani v eno, a sočasno tako zelo različni. Končen potek je odvisen od osebe in problema. A v povprečju gre za tri srečanja, redko več.«


Opažate med terapijo referenčne točke kakšne stranske učinke?


»Navadno jih ni. Včasih se lahko zgodi, da kdo začuti lažji glavobol, čustveno zmedo ali rahlo utrujenost, ampak nikoli se še ni zgodilo, da bi bili ti učinki trajni ali celo škodljivi. Pogosteje se zgodi, da se ljudje po terapiji počutijo lahkotni, osvobojeni in mirni.«


Torej učinkuje takoj …


»Vsekakor!«


In kako se na to obliko zdravljenja odziva uradna medicina?


»Zdi se, da se tudi moderna medicina počasi prebuja in dojema, da sta telo in um tesno povezana. Tako psihosomatika in psihonevroimunologija dobivata na veljavi, ki jima gre. Že dobrih sto let od Freuda naprej se pušča ob strani moč podzavesti in uma na naše telesno počutje, a danes tega preprosto ne moremo več prezreti. Opažam pa tudi, da danes še veliko zdravnikov ne sprejme moči uma in podzavesti, ampak vztraja na zdravljenju znakov. V tem so lahko tudi zelo učinkoviti, a povezava je po mojem mnenju neizogibna. Imel sem stranko, ki ji je po terapiji izginil tumor. Ginekolog nikakor ni mogel verjeti, da je to mogoče, in jo je ponovno izpostavil testu, da se je dvojno prepričal o izginotju. Kako se je nato odzval? Ne vem, morali bi vprašati njega. S tem seveda ne trdim, da lahko pozdravimo vse, a dejstvo je, da so globine naše podzavesti tako mogočne, da nam lahko pri samozdravljenju škodijo ali koristijo, a nesmiselno bi jih bilo prezreti.«

Kako se terapija referenčne točke razlikuje od Theta zdravljenja, reikija ali npr. nevrolingvističnega reprogramiranja?


»Ko jih primerjam med seboj, lahko rečem, da je velika prednost v tem, da je metoda zelo hitra, učinkovita in povsem nezapletena. V primerjavi z drugimi metodami zareže globlje v podzavest in zato so rezultati trajni. Ne bom se spuščal v konkretne primerjave, ker zelo nerad sodim druge metode, a iz svojih izkušenj lahko povem, da me je terapija referenčne točke povsem osvojila in da so učinki, ki jih dosegamo skupaj s strankami, res vzpodbudni. Stranke sicer po srečanjih niso evforične in mogoče učinki niso tako drastični kot pri kakšni drugi bolj površni obliki zdravljenja, je pa res, da trajajo in da so učinki in spremembe skozi čas vedno bolj vidni. Vzorci se stopijo in nova realnost se začne graditi.«


Kako pa odkrijete vzroke uničujočih vzorcev?


»Enotne formule ni, saj se pri terapiji pogosto naslonim na intuicijo, ko se zdravljenje odvije v smeri, ki je nujno potrebna za odpravo blokade. Naš analitičen in znanstveno zasužnjen um si težko prestavlja, da začne, ko spustiš kontrolo, skozi nas delovati moč narave in vsega, kar je. Takrat se tudi rešitve pojavijo same od sebe. A le če se nehamo upirati in verjeti v realnost, ki je pravzaprav ni. Torej nehamo verjeti v omejitve zavesti.«


Kako škodljiva so lahko blokirana čustva?


»Odvisno od vrste čustva, a pogosto so to zelo škodljive energije. Čustvo se mora nujno izraziti, saj če ga potiskamo v globine, ostane tam za vedno. In čaka pravi trenutek, da v vsej svoji moči izbruhne. Kot voda, ki jo zajeziš. Vedno išče pot, da steče, tako je s čustvi. In navadno so te prisilne oblike veliko bolj uničujoče od naravnega toka.«


Kako torej vi doživljate čustveno svobodo?


»Vsekakor ne kot svobodo pred emocijami. Gre za svobodo, ki vase zajame čustva in jih sprejme v svoje delovanje. Je svoboda, ki dovoli vsakemu čustvu svoj prostor in tako izživi polno prebivanje. Oseba, ki ni čustveno svobodna, se lahko na eni strani povsem blokira, na drugi pa prekomerno izraža čustva. V obeh primerih oseba ni svobodna.«


Kaj pa čustveno ravnovesje?


»Tega izraza sicer še nisem zasledil v takšnem kontekstu, a menim, da gre za stanje, ko je oseba zrela in inteligentna; čuti čustva v vsej svoji mavrici, a se jim sočasno ne podreja. Takrat postanejo čustva blagoslov in občutek harmonije bolj ali manj trajen. Mir je tako vedno prisoten ne glede na to, kakšna čustva nas prevevajo.«

Jeza, strah in ljubosumje torej tudi sodijo v to čustveno ravnovesje?


»Jezo razumem bolj kot pomanjkanje komunikacije in čustvo, ki nas, ko je izraženo v normalnih okvirih, lahko žene v smer iskanja rešitev. Strah je postal, žal, že bolj reakcija kot čustvo, saj se je iz čustva, ki nam pomaga preživeti, razvil v vzorec vedenja, ki nas hudo blokira. In ljubosumje je le posledica negotovosti, nesprejemanja sebe in drugih ter pravzaprav nezrelo čustvo. Drži pa tudi to, da je vsako čustvo, pa naj bo še tako nezrelo, pomemben mejnik na poti k sebi. So kot močni učitelji, ki nas vodijo k sebi, harmoniji in k notranji moči.«


Se lahko naučimo terapija referenčne točke sami in jo izvajamo tudi na sebi?


»Seveda, a le če ste opravili prvo stopnjo tečaja. Če želite zdraviti tudi druge, pa je treba opraviti več treninga.«


Preselili ste v Slovenijo. Kako nas doživljate, ko gre za alternativno medicino?


»Slovenija je zelo zanimiva dežela. V isti sapi veliko bolj odprta in hkrati bolj zaprta od dežel, ki sem jih spoznal. Opažam zelo močno duhovno energijo, a hkrati tudi veliko boleče in travmatične zgodovine. Verjamem pa, da je Slovenija posebna država in vesel sem, da sem lahko v tem posebnem času prav tukaj.«


Omenjate, da smo zaprti in odprti hkrati. Kakšni pa so najpogostejši negativni vzorci, ki jih opažate?


»Ne morem prezreti težav z alkoholom, ki pa je le simptom. Vzroki težav ležijo veliko globlje. Največja težava, ki jo opažam, je pomanjkanje izražanja čustev. Vzgoja je naredila močno škodo, ko je vsilila vzorec, da je čustva bolje zadušiti kot izraziti. Naučeni ste bili, da je narobe biti jezen ali pa da je spolnost nekaj umazanega in sramovanja vrednega. Poleg tega opažam močen vzorec doživljanja življenja kot borbo in večno trpljenje. Tako se zdi ljudem povsem normalno, da po tihem trpijo, saj je vendar to življenje. Ob tem pa zamujajo, da je življenje čudovito, da imajo veliko tega, kar bi lahko podelili z drugimi, da so čudovite podobe narave. In vse to me po tihem žalosti.«


Kaj bi za konec radi še povedali našim bralcem?


»Živite v času nepričakovanih možnosti. Priložnost imate za spremembo sebe in tega sveta v podobo, o kateri ste vedno po tihem sanjali. In zapomnite si, da je življenje takšno, kot si ga ustvarite sami!«

 

Moje zdravje št. 127 / 26. oktober 2010