Korenček
Vsak človek je že slišal, da mora za zdrav vid jesti korenček. Oranžni koren je namreč bogat z betakarotenom, ki ga naše telo pretvori v vitamin A. Ta je ključen pri nastajanju vida, pomemben za vzdrževanje integritete palčk in čepkov v mrežnici ter za presnovo roženice. Pri pomanjkanju vitamina A se spremeni ploščati epitel, kar se pokaže tudi na očeh s povečano občutljivostjo na infekcije. Vitamin A namreč pomaga ohranjati zdravje sluznice membran, ki delujejo kot prepreka za bakterije in viruse. Prvi znak pomanjkanja vitamina A je nočna slepota, izrazito pomanjkanje pa kažejo zaroženele lise na očesni veznici zaradi izsušitve solnih žlez in očesne veznice. Sledijo razjede na roženici. Dnevno uživanje korenčka je torej nujno za zdravje oči. Da bi telo lahko izkoristilo vsebujoči betakaroten in ga pretvorilo v vitamin, pa ga je treba uživati skupaj z maščobo, prav tako so potrebni dovolj velika količina cinka, železa in voda. In še nekaj: najbolje ga je uživati toplotno obdelanega, kar pomeni, da ga pred zaužitjem skuhamo ali podušimo na olju ali maslu.
Ribe hladnih morij
Mastne ribe hladnih morij, kot so: sardine, polenovka, skuša, tuna, losos, so odličen vir dokozaheksaenojske kisline (DHA), vrste omega 3 maščobne kisline, ki je nujna za dobro delovanje celičnih membran. DHA preprečuje nastanek suhih oči, izboljšuje koordinacijo med očmi in rokami, človeku omogoča, da lažje sledi oddaljenim predmetom ter je na splošno dokazano dobra za ohranjanje zdravega vida. Na osnovi ugotovitev, da omega 3 maščobne kisline vplivajo na procese, ki so vpleteni v razvoju žilnih bolezni mrežnice, so se ameriški znanstveniki lotili raziskave o vplivu omega 3 maščobnih kislin na razvoj starostne degeneracije rumene pege, bolezni, ki nezdravljena lahko vodi tudi v slepoto in ki je bo po pričakovanju strokovnjakov zaradi staranja svetovnega prebivalstva zmeraj več. Raziskovalci so 12 let spremljali več kot 1.800 ljudi in ugotovili, da so imeli starostniki, ki so zaužili največ hrane, bogate z omega 3 maščobnimi kislinami, imeli 30 odstotkov manj možnosti, da bodo zboleli za starostno degeneracijo makule.
Jajca
Čeprav še marsikdo verjame, da so jajca zaradi vsebnosti holesterola škodljiva in da se jim je treba izogibati, z njihovim zaužitjem v resnici storite več dobrega kot slabega. Jajčni rumenjak je bogat z luteinom, s cisteinom, z žveplom, esencialnimi maščobnimi kislinami, vitamini skupine B in s cinkom, ki ohranjajo splošno zdravje oči. Vitamini skupine B so nujni za dobro delovanje živcev in ker celice retinalnih receptorjev pošiljajo signale prek živčnih vlaken v očesni živec in naprej v možgane, je preskrba telesa z njimi nujna za zdrave oči. Cink prispeva k absorpciji vitamina E, obenem pa upočasnjuje napredovanje starostne degeneracije rumene pege.
Špinača, ohrovt in zelenolistna solata
Ustrezen vnos zelene zelenjave z visoko vsebnostjo karotenoidov luteina in zeaksantina, ki se kopičita v očesnih lečah in imata kar desetkrat močnejši varovalni učinek od vitamina E, je izredno pomemben, saj bodo le tako oči normalno delovale. Znanstveniki so namreč ugotovili, da od 20- do 40-odstotno povečanje ravni luteina in zeaksantina v rumeni pegi zmanjša obremenitev oči zaradi modre in ultravijolične svetlobe za približno 40 odstotkov. Že majhni dodatki luteina (10 mg) in zeaksantina (0,3 mg) po približno štirih tednih povzročijo povečanje gostote pigmentov v rumeni pegi in zagotovijo boljšo zaščito pred oksidativnim stresom.
Borovnice in grozdje
Borovnice, grozdje, robide, jagode črnega bezga in drugi vijolični sadeži so prava mala bomba antocianov, to je flavonoidov, znanih po močnem antioksidativnem delovanju. Antociani pripomorejo k boljšemu delovanju ožilja in krvnega obtoka, uravnavajo kapilarno odpornost in prepustnost ter izboljšajo vizualne funkcije pri okrevanju po oslepitvi, odlični pa so tudi za izboljšanje nočnega vida. Polna skodelica borovnic v 30 minutah po zaužitju izboljša prilagoditev vida na temo. Bogat vir flavonoidov je prav tako črna čokolada, ki pa mora biti vsaj 70-odstotna.
Oreški in rastlinska olja
Lešniki, orehi, olivno olje in druga rastlinska olja so bogat vir vitamina E, pri pomanjkanju katerega se lahko pojavijo večje tveganje za oksidacijo lipidov in znaki pomanjkanja, ki zadevajo funkcijo membran in živčni sistem, kar lahko vpliva na vid. Pest oreškov ali kakovostno rastlinsko olje na zeleni solati sta tako dobra izbira za oskrbo telesa z ustrezno količino vitamina E. Ta se v organizmu absorbira s pomočjo selena, izredno pomembne snovi za krepitev imunskega sistema, ki prav tako spodbuja delovanje t. i. sistemov za razstrupljanje v očeh.
Kivi, hren, citrusi
Veliko stvari, vključno z ultravijolično svetlobo, s kajenjem, z genetiko in s staranjem povzroča oksidativno škodo v telesu, ki se lahko kaže z različnimi boleznimi, med drugim tudi s poškodbami očesne mrene. Ko se ta oblikuje, se leče, ki fokusirajo sliko na mrežnici, zameglijo in postopoma povzročijo zamegljen videz in na koncu lahko celo slepoto. Posebno kadilcem in tistim, ki bolehajo za sladkorno boleznijo, velja opozorilo, naj uživajo več vitamina C, ki ga vsebujejo predvsem limone, pomaranče, kivi, šipek, hren in zelena paprika. Za dobro preskrbo oči z vitaminom C ga je dnevno priporočljivo zaužiti 100 mg.
Ginko biloba
Ginko biloba se tisočletja uporablja za ohranjanje zdravje oči in osrednjega živčnega sistema. Rastlina je znana kot selektivni cerebrovaskularni dilataor, ki naj bi povečeval cirkulacijo v zadnjem delu očesa.
Moje zdravje št. 127 / 26. oktober 2010
