Zaradi izredno visoke regenerativne sposobnosti dlesni in sluznice v ustih (primerjajte čas celjenja ranice v ustih in na roki) so resne posledice vidne postopoma, v nekaj letih, zato vse preveč zanemarjamo področje, s katerim jemo, govorimo, se poljubljamo, se smejemo ...

Danes se bomo osredinili na številke in preostale pripomočke, ki so izjemno učinkoviti pri preprečevanju vnetja dlesni.

Številke

V Sloveniji je več kot 95 % prebivalstva z blago ali s hujšo obliko PB. (Kot blago obliko že štejemo vnetja in krvavitve ob nekaterih zobeh.) 20 % je takih, ki imajo zelo hudo obliko PB. In tretjina ljudi srednjih let za izboljšanje stanja potrebuje oskrbo specialista parodontologa ter kirurški poseg. Številke so zelo visoke. Premnogi od tistih, ki so znotraj teh številk, se izgovarjajo na dednost. A resnici na ljubo je le 50 % genetskih dejavnikov krivih za PB. To pa ne pomeni nujno, da če imajo starši slabe dlesni, jih bodo imeli v polovici primerov tudi otroci, ampak da lahko tem ljudem s pravilno informacijo o ščetkanju, nitkanju, preventivnih pregledih, o profesionalnem odstranjevanju zobnih oblog ... pomagamo iz teh zastrašujočih odstotkov (pomembni so torej tudi okolje in informacije, ki jih dobimo). Zanikanje o obstoju PB pri sebi je seveda najpreprostejša rešitev, ker se resne posledice pojavijo šele leta ali desetletja po začetku. A že majhna sprememba v vsakodnevni ustni higieni vas lahko reši pred dnevom D, ko boste neki torek popoldne, par dni pred 56. rojstnim dnevom, pri zobozdravniku izvedeli, da je treba izpuliti 6 zob in narediti dolgotrajno parodontalno zdravljenje ter na koncu proteze, kar vas bo za povrh stalo za pol avtomobila. Že večkrat omenjeno – PB lahko preprečimo s preprostimi posegi in pravilnimi pripomočki.

Česar ne vidiš, ne boli

Primat med pripomočki za oralno higieno si je z leti priborila zobna ščetka, nato so si vse večji delež začele jemati zobne nitke, zobne paste, ustne vode, ščetke za jezik itn. Vsi pripomočki so bili razviti z jasnim ciljem – dnevno odstraniti mehke zobne obloge, ki sčasoma preidejo v zobni kamen in skupaj predstavljajo idealen medij za pripoj in množenje škodljivih bakterij, ki povzročijo vnetje dlesni. Medzobni prostori so pri čiščenju pogosto zapostavljeni, saj umazanije tam ne občutimo, je pa seveda jasno, da so ti prostori polni ostankov hrane ali oblog, zato jih je, da bi se izognili vnetju dlesni ali nastanku kariesa, nujno odstraniti. Pomagamo si lahko z nitko ali medzobno ščetko. Ta ima več velikosti glav in lahko očisti od zelo majhnih pa tudi do razširjenih medzobnih prostorov. Velik pomen ima tudi pri poglobljenih žepkih in prizadetih razcepiščih korenin večkoreninskih zob, kamor z nitko ne moremo. O pravilni izbiri medzobne ščetke se posvetujte pri osebnem zobozdravniku (večina jih ima tudi brezplačne vzorce, ki jih lahko najprej preizkusite).

Kratek test: vzemite zobotrebec in ne premočno potegnite po dlesni (ki jo dobro vidite v ogledalu) ter opazujte, ali se kje pojavi kri. Če se, je to najverjetneje znak PB, saj zdrava dlesen ne zakrvavi hitro. Seveda naj vas ugoden rezultat testa ne zavede, saj smo že prej omenili, da ima več kot 95 % Slovencev eno izmed oblik PB. Pozanimajte se pri osebnem zobozdravniku, kako je z vašimi dlesnimi.

Več informacij o reševanju težav z ustnim zdravjem in lepem nasmehu najdete na www.modrizob.com.
 

Moje zdravje št. 127 / 26. oktober 2010