Vitamin B 1 ali tiamin igra pomembno vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov, saj jih spreminja v enostavni sladkor glukozo in tako hitro razpoložljivo energijo. Skrbi za funkcijo mišic in živcev ter tako nas ohranja telesno in duhovno aktivne. Je odločilnega pomena za dobro zbranost, zato ga morajo v zadostni količini zaužiti predvsem šolajoči se otroci in študenti. Vitamin B 1 potrebujemo za prenos dražljajev med živci in mišicami ter za obnovitev živčnega sistema po stanjih velike napetosti. Zaradi blagodejnega vpliva na živčni sistem je zelo uporaben pri zdravljenju vseh vrst živčnih okvar in nevralgičnih bolečin. S sodobnim načinom prehranjevanja nam ga lahko hitro zmanjka, saj je bela, torej predelana moka skoraj popolnoma oropana tega vitamina. Škodita mu tudi vročina in mraz – globoko zmrznjena špinača vsebuje le še polovico tiamina, pri kuhanju pa ga izgubi celo 70 %. Ker čreslovina iz alkoholnih pijač povzroča oksidacijo vitamina B 1, ga imajo premalo tudi ljudje, ki uživajo veliko alkohola. Njegovo pomanjkanje lahko povzroči beriberi ter občutljivost zob in dlesni.
Pomanjkanje pri alkoholikih
Vitamin B 2 ali riboflavin ima podobno vlogo kot vitamin B 1 – sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin ter pomaga sproščati energijo iz hrane. Spodbuja rast, koristen je za zdravo kožo, nohte in lase. Blaži utrujenost oči, pomaga pa tudi pri odpravljanju vnetij v ustih, na ustnicah in jeziku. Sodeluje pri graditvi in razgraditvi rdečih krvničk, pomaga jetrom pri odstranjevanju stropov iz krvi. Zelo je občutljiv za svetlobo, precej odporen pa je proti visokim temperaturam. Tisti, ki uživajo alkohol, imajo običajno večje potrebe po tem vitaminu, saj alkohol moti njegovo absorpcijo. Večje potrebe imajo tudi ženske, ki so na hormonskih terapijah, ter pri nosečih in doječih ženskah, kjer so potrebe dvakrat povečane. Znaki pomanjkanja vitamina B 2 so: drhtenje, vrtoglavica, razcepljeni nohti, mastni lasje in izpadanje las, utrujene oči ter vnet jezik in ustnice. Vitamin B 2 ali niacin je pomemben pri razgradnji beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Potrebuje ga 200 različnih encimov (organskih katalizatorjev, ki pospešujejo kemične reakcije v telesu), in sicer zato, da lahko nadzorujejo številne metabolične procese v organizmu. Vitamin B 3 je še posebej pomemben za tiste procese, ki proizvajajo energijo in z njo oskrbujejo organizem. Pomanjkanje niacina povzroča pelagro, preveč vitamina pa lahko povzroči srbečico kože, glavobol, slabost in drisko.
Razpokana koža v kotičkih ust?
Vitamin B 5 ali pantotenska kislina je bistvena za pretvorbo maščob in sladkorja v energijo pa tudi za tvorjenje protiteles in izrabo holina. Pomemben je za normalno rast in razvoj osrednjega živčevja. S tvorbo protiteles preganja vnetja, pomaga pri celjenju ran in odpravlja pooperativni šok. Zmanjšuje škodljive učinke številnih antibiotikov, preprečuje pa tudi utrujenost. Pomanjkanje lahko povzroči hude glavobole, izpadanje las, bruhanje, težave pri učenju, razdražljivost in izčrpanost, slabo koordinacijo gibov, izpadanje las ter prezgodnje sivenje, škrtanje z zobmi med spanjem in bolečine v sklepih. Vitamin B 6 ali piridoksin je zelo pomemben za presnovo beljakovin, maščobnih kislin, aminokislin in magnezija. Telo ga potrebuje za izdelavo rdečih krvničk pa tudi za tvorbo protiteles. Pomaga preprečevati nastanek ledvičnih kamnov. Blaži slabosti in pomaga preprečevati različne motnje v delovanju živčnega sistema. Znaki pomanjkanja so: razpokani ustni in očesni kotički, slabokrvnost, luskavost kože in vnetje jezika, izrazitejši predmenstrualni sindrom, raztresenost in imunska oslabelost so lahko znamenja pomanjkanja vitamina B 6, boleče otekanje okončin in bolečine v udih.
Vitamin B 7 ali holin pomaga pri uravnavanju kopičenja holesterola in pošiljanju živčnih impulzov. Telo ga potrebuje za emulgiranje maščob. Preprečuje nalaganje holesterola na stene ožilja. Njegovo delovanje je zelo pomembno v procesu razstrupljanja telesa, saj prek jeter sodeluje pri izločanju strupenih snovi in drog iz telesa. Ob njegovem pomanjkanju čutimo razdražljivost, glavobol, nespečnost in pozabljivost. Vitamin B 8 ali biotin je nujen za normalno presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Pri otrocih lajša mišične krče, pomaga ohranjati zdravo lasišče in kožo. Prvi znaki pomanjkanja se običajno pokažejo na koži, ki postane sivkasta ali lišajasta, na lasišču se pojavi prhljaj, lasje pa so brez leska ali celo izpadajo.
Obvezna folna kislina v nosečnosti
Ena najpomembnejših snovi med načrtovanjem nosečnosti ter v obdobju nosečnosti in dojenja je vitamin B 9, ki se v sintetični obliki imenuje folna kislina in ki jo telo po vnosu spremeni v vitamin B 9. Telo ga potrebuje v procesu nastajanja in popravljanja nukleinskih kislin, zato so zelo pomembni med hitro delitvijo celic, torej v zgodnjem obdobju življenja. Pomanjkanje folatov v prvem trimesečju nosečnosti lahko povzroči napake nevralne cevi, iz katere se razvijeta centralni in periferni živčni sistem. Neustrezen vnos folatov je povezan tudi z nekaterimi drugimi zapleti v nosečnosti: s povečano pojavnostjo spontanih splavov, z nižjo porodno težo novorojenčkov, nepravilnostmi v posteljici, kot sta infarkt posteljice in prezgodnja ločitev, ter s preeklampsijo. Vitamin B 12 ali kobalamin je mogoče najbolj znan po tem, da ga največkrat primanjkuje vegetarijancem, še bolj pa veganom. Ima pomembno vlogo pri sintezi beljakovin ter maščobnih kislin in mielina, to je živčne ovojnice, ki deluje kot izolator živčnih vlaken. Vitamin B 12 s pomočjo folne kisline sodeluje pri tvorbi rdečih krvnih celic, zaščitno deluje tudi na kožo in lase. Pomaga pri izločanju hormona melatonina, ki je pomemben pri uravnavanju cirkadianih ritmov številnih bioloških funkcij. Najbolj znana posledica pomanjkanja vitamina B 12 je perniciozna anemija, znaki avitaminoze pa so: kronična utrujenost, brezvoljnost, slabši spomin, zmedenost, vrtoglavica, nespečnost, kratka sapa, šumenje v ušesih, omrtvičenost zglobov, nerodna hoja, zmanjšan občutek za dotik in bolečina, ki je močnejša ob spremembi vremena. Poleg vegetarijancev so ogrožena skupina še bolniki s kroničnim gastritisom in sladkorni bolniki zaradi jemanja zdravil.
Moje zdravje št. 129 / 23. november 2010