Po ljudskem izročilu so cvet brestovolistnega oslada uporabljali kot sredstvo za želodec pri lenih prebavilih, zgagi in pri razjedi, blago sečevodno razkužilo in diuretik pri kataralnem vnetju mehurja, protirevmatično sredstvo pri bolečinah v mišicah in sklepih ter sredstvo, ki spodbudi izločanje sečne kisline, krčilo proti driski pri otrocih ter znojilo pri vročičnih prehladih. Novejše raziskave, opravljene na živalih, so pokazale, da rastlina zniža telesno temperaturo, blaži bolečino, sprošča skeletne mišice, zmanjša žilno prepustnost in prepreči nastanek želodčne razjede, vendar hkrati krepi razjedne lastnosti histamina. Prav tako poveča napetost gladkih mišic v sapnicah, črevesju in v maternici, krepi krčne lastnosti histamina in uničuje nekatere bakterije. Čreslovine so znane po svojem krčilnem delovanju.

Pri predpisanih odmerkih ni pričakovati salicilatnih stranskih učinkov, ki se sicer kažejo kot želodčno in ledvično draženje, kri v blatu, zvonjenje v ušesih, siljenje na bruhanje in bruhanje. Alergične reakcije so redke, a se pri preobčutljivih bolnikih, alergičnih na aspirin, lahko pojavijo kot koprivnica, zamašen nos, naduha in sapnični krči. Ker salicilati ne zavirajo zlepljanja krvnih ploščic, je malo verjetno, da bi rastlina povzročila krvavitve in motila zdravljenje s sredstvi proti strjevanju krvi, kar je sicer značilno za aspirin, a domneva za osladovo drogo kot celoto ni potrjena. Vsebovane čreslovine so zmožne povzročiti želodčno-črevesne težave.

Prepovedi in opozorila so enaki kot pri aspirinu in vrbi. Ljudje s preobčutljivostjo na aspirin, bolniki z astmo, razjedo na prebavilih, s sladkorno boleznijo, putiko, z ledvično in jetrno boleznijo, s hemofilijo in z zmanjšano količino protrombina naj bi se izogibali uporabi oslada. Alkohol lahko poveča dražilno delovanje salicilatov na prebavila, pomirjevala in uspavala pa povečajo salicilatno strupenost in prikrijejo bolezenske znake pri čezmernih odmerkih. Oslad naj se ne jemlje skupaj z drugimi salicilatnimi zdravili, npr. aspirinom, ker zveča njihov učinek. Salicilati preidejo prek posteljice in v materino mleko, zato se oslad med nosečnostjo in dojenjem ne priporoča, raba pa ni primerna tudi zaradi delovanja na maternico in primanjkljaja izsledkov o strupenosti. Zaradi salicilatne vsebnosti tudi zdravljenje driske pri otrocih ni priporočljivo. Zaradi krčnega učinka na sapnice naj bodo pazljivi bolniki z naduho. Vodni izvlečki vsebujejo veliko čreslovin, zato se odsvetujejo čezmerni odmerki.

 

Moje zdravje št. 130 / 7. december 2010