Podatki so bili pridobljeni med letoma 2007 in 2008 s pomočjo anketiranja naključno izbranih posameznikov, starih od 18 do 65 let. V nadaljevanju predstavljamo nekatere najpomembnejše ugotovitve.

Eden izmed petih uživa le en obrok dnevno

Redna prehrana, ki vključuje tri glavne obroke in dva premostitvena, je pomemben varovalni dejavnik zdravja. Čeprav se je navada zajtrkovanja v zadnjem desetletju izboljšala, odrasli še vedno najpogosteje opuščajo zajtrk (četrtina moških in petina žensk), medtem ko je kosilo še vedno osrednji obrok. Približno 40 % vprašanih redno uživa vse tri glavne dnevne obroke, slaba petina pa le enega. Bolj redno se prehranjujejo ženske, starejši in tisti z nižjo izobrazbo, najmanj pa mlajši odrasli (študentje). »Skrb vzbujajoče je, da le tretjina zaposlenih za polni delovni čas uživa vse tri glavne dnevne obroke,« je omenil mag. Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja.

Izsledki kažejo, da prebivalci vse pogosteje posegajo po živilih z ustreznejšo sestavo. Tudi smernice uživanja sadja in zelenjave so se v zadnjem desetletju nekoliko izboljšale, kar še zlasti velja za sadje, medtem ko je uživanje zelenjave približno na enaki ravni. Med sadjem je uživanje jabolk še vedno najbolj priljubljeno; kar tretjina vprašanih jih uživa večkrat dnevno. Na inštitutu ocenjujejo, da je povprečno uživanje sadja med odraslimi prebivalci Slovenije zadovoljivo, premalo pogosto pa ga uživajo posamezne skupine, še posebej moški in tisti z nižjim socialno-ekonomskim statusom. Po drugi strani je uživanje zelenjave pomanjkljivo. Od zelenjave se najpogosteje uživata zelena solata in paradižnik, vse druge vrste zelenjave anketirani najpogosteje uživajo nekajkrat mesečno.

Rastlinske maščobe so zamenjale živalske

V zadnjem desetletju se je pogostost uživanja rib in mesnih izdelkov znižala, nekoliko pa se je povečal delež tistih, ki nikoli ne uživajo določenih vrst mesa, z izjemo svinjine, pri kateri je pogostost uživanja celo narasla. Delež anketiranih, ki nikoli ne uživajo mesnih izdelkov, se je v zadnjem desetletju povečal, prav tako se je podvojil delež tistih, ki nikoli ne uživajo jajc. Delež maščob v prehrani se je sicer zmanjšal, namesto živalskih maščob prebivalci vse več uporabljajo rastlinske maščobe. Največji delež anketiranih vsak dan uživa oziroma pri pripravi jedi uporablja rastlinsko olje, od tega olivno olje skoraj četrtina, kar je več kot pred desetletjem. Maslo, ocvirke, majonezo in rastlinsko mast se uporablja le nekajkrat mesečno.

Kruh je še vedno najznačilnejša slovenska vsakdanja hrana; najpogosteje ga uživamo nekajkrat dnevno. Sledijo testenine in riž, ki so najpogosteje na krožniku enkrat tedensko, kar je nekoliko več kot pred desetletjem. Pogostost uživanja sladkega kvašenega in listnatega peciva se je v zadnjem desetletju povečala, pri drobnem sladkem pecivu pa znižala. V zadnjem desetletju se je povečalo pitje čaja in navadne vode. Brezalkoholne gazirane in negazirane pijače se uživajo malo manj pogosto kot pred desetletjem, enako velja za sadne sokove. Nekoliko se je zvišal delež tistih, ki pravo kavo uživajo vsak dan, znižal pa se je delež tistih, ki jo pijejo trikrat in večkrat dnevno.

Izbira na osnovi okusa

Podatki kažejo, da je preverjanje roka trajanja živil pred nakupom razširjena in ustaljena potrošniška praksa, medtem ko anketiranci veliko manj pogosto preverjajo, kaj živilo vsebuje. Na tovrstne informacije so pozornejše ženske, višje in visoko izobraženi odrasli ter starejši, pogosto zaradi skrbi za zdravje in telesno težo. Daleč najpomembnejši kriterij pri izbiri živil je okus, kateremu sledi vpliv na zdravje, najmanj pomembni pa sta etičnost in način pridelave. Ženskam je pomembneje, da hrana ugodno vpliva na zdravje, da ne redi, da jo je mogoče preprosto pripraviti. Višje izobraženim je pomembneje, da je hrana naravna in ekološko pridelana, tistim z osnovnošolsko izobrazbo pa, da je na voljo po dostopnih cenah, da so nanjo navajeni, da jo je mogoče preprosto pripraviti in da ne redi.

Velika večina odraslih prebivalcev Slovenije uživa mešano prehrano, delnih vegetarijancev je 2,1 %, vegetarijancev 1,1 %, še manj pa je zaznanih drugih prehranskih praks. Več alternativnih prehranskih praks je v zahodni Sloveniji. Pri uživanju manj priporočene hrane po pogostosti izstopajo ocvrte jedi, ki jih skoraj polovica odraslih prebivalcev Slovenije uživa trikrat tedensko, od tega najpogosteje moški, anketiranci iz mlajše starostne skupine in tisti z nižjo izobrazbo. Sorazmerno redko pa uporabljajo v prehrani gotove in polgotove jedi ter kupljene pripravljene glavne jedi. Ugotovitev je skladna z dejstvom, da skuhajo kosilo iz osnovnih živil med tednom vsak dan v skoraj treh četrtinah gospodinjstev, pogosteje v gospodinjstvih starejših odraslih, tistih v vzhodni Sloveniji ter tistih s podpovprečnim gmotnim standardom.

Četrtina jih je kadilcev

Nekaj več kot tretjina prebivalcev ima navado, da vedno poje vse, kar ima na krožniku. Najpogosteje pojedo s krožnika celotno ponujeno porcijo moški, starejši odrasli ter tisti z nižjo izobrazbo, z višjimi vrednostmi indeksa telesne mase in iz vaškega okolja. Strokovnjake na inštitutu je razveselilo dejstvo, da se je v zadnjem desetletnem obdobju delež tistih, ki spreminjajo kuharske recepte v bolj zdrave različice, povečal. Pri njihovem spreminjanju najpogosteje zmanjšajo količino sladkorja in maščob, nato soli, najmanj pogosto pa količino jajc.

Podatki kažejo na precej nezdrav način življenja precejšnjega deleža prebivalcev, kajti četrtina anketiranih kadi, še približno šestina pa je pasivnih kadilcev, petina se vedno oziroma pogosto počuti pod stresom, skoraj tretjina je v prostem času pasivna (branje, gledanje televizije in podobno), približno tretjina je telesno dejavna le enkrat tedensko ali manj, deset odstotkov pa običajno ni telesno dejavnih niti 30 minut. Kombinacijam več dejavnikov tveganja je izpostavljen značilno večji delež mlajših odraslih in tistih v srednjem starostnem razredu, in sicer v skupini anketiranih s poklicno šolo in v skupini z nadpovprečnim gmotnim standardom. Pri oceni vpliva dejavnikov tveganja na zdravje oziroma nastanek bolezni se je kot najpomembnejši dejavnik izkazal stres, kot najmanj pomemben pa sol v prehrani.

Polovica ljudi je prepričana, da je pretežka

Povprečni dnevni energijski vnos je za skoraj 6 % višji kot pred desetletjem. Glede na višje potrebe je pričakovano višji pri moških in mlajših starostnih skupinah. Sicer pa je najvišji pri ljudeh s poklicno izobrazbo. V primerjavi s stanjem pred desetletjem je največje povečanje zaznati pri najmlajši starostni skupini, medtem ko glede na gmotni standard tokrat ljudje poročajo o najvišjem dnevnem energijskem vnosu pri najnižjem gmotnem standardu. Analiza odgovorov na vprašanje, kaj menijo o svoji telesni teži, je pokazala, da skoraj polovica anketiranih prebivalcev meni, da je njihova telesna teža previsoka, prav tako nekaj manj kot polovica jih meni, da je njihova telesna teža ravno pravšnja, približno pet odstotkov pa jih meni, da imajo prenizko telesno težo.

»Ugotavljamo, da manj sledijo priporočilom predvsem moški in mlajši odrasli ter tisti z nižjo izobrazbo in nižjim socialno-ekonomskim statusom. Posledično sta tudi prekomerna telesna teža in debelost bolj izražena pri teh skupinah. Čeprav se nakazuje gibanje boljše ozaveščenosti o zdravem načinu prehranjevanja, pa bo treba več pozornosti kljub temu nameniti predvsem tem skupinam ter za njih pripraviti specifične ukrepe,« opozarja mag. Matej Gregorič.

 

Moje zdravje št. 131 / 21. december 2010