Peščeni smilj je trajnica iz družine nebinovk, ki zraste od 20 do 40 cm v višino, njeno steblo pa je poraščeno z gostimi svetlimi dlačicami. Steblo se proti vrhu razcepi na več vrhov, na koncu katerih se razvijejo rumena socvetja. Listi so podolgovato jajčasti, pri peclju pa so zožani. Rob listov je gladek, listi pa so po obeh straneh poraščeni s srebrnimi dlačicami. Koški so široki od štiri do šest milimetrov, rastlina pa cveti od julija do oktobra. Zdravilni del so svetlo rumeni cvetni vršički.

Spodbuja izločanje žolča

Smiljev cvet pogosto dodajo drugim zeliščem le zato, da izboljšajo njihov videz, zdravilsko upravičen pa je v čajnih mešanicah za odvajanje žolča in kot izvleček iz droge v kapljicah za isti namen. V ljudski medicini se uporablja tudi kot diuretik, sredstvo, ki žene na vodo, pomagal pa naj bi tudi pri vrsti bolezni: pri astmi, dušečem kašlju, pelodnem nahodu, nahodu z zamašenim nosom in s solzenjem, putiki, revmatičnih bolečinah in vnetih živcih, koprivnici, serumski bolezni, poklicnih dolgotrajnih kožnih ekcemih po delu s cementom, luskavici, opeklinah, motnjah nehotnega živčnega sestava z nagnjenjem k bruhanju, zaprtju ali driskah, nespečnosti, trajnem glavobolu, vnetju želodčne in črevesne sluznice, krčnih žilah in pri zlati žili.

S poskusi na živalih so opazili le dva blaga učinka: prvi spodbuja odvajanje žolča, drugi pa sprošča krče gladkih mišic. Zaradi obeh lastnosti pomaga zdraviti kronično vnetje žolčnika in žolčevodne motnje s spremljajočimi krčnim bolečinami. Cvetovi vsebujejo protibakterijske sestavine in grenčine, ki pospešijo tudi izločanje prebavnih sokov v želodcu ter iz trebušne slinavke v dvanajstnik. Smiljev cvet je torej primeren kot dopolnilno zdravljenje nevnetnih žolčevodnih težav, pomaga pa tudi pri prebavnih motnjah, ki so posledica šibkega izločanja prebavnih sokov.

Previdnost zaradi mogočih alergijskih reakcij

Stranski učinki in strupenost niso znani, seskviterpenski laktoni, značilni za družino košaric, pa lahko povzročijo alergične reakcije, zato naj bodo pri njegovi uporabi previdni ljudje z znano preobčutljivostjo na katerega izmed predstavnikov družine košaric, kot so: kamilica, arnika in vratič. Medsebojno delovanje z drugimi zdravili ni znano, prav tako ne vpliv na upravljanje z vozili in drugimi stroji. Ne sme se jemati ob žolčevodni zapori, ob žolčnih kamnih pa le po posvetu z zdravnikom. Brez zdravnikovega priporočila rastline naj ne bi uživale nosečnice in doječe matere.

 

Moje zdravje št. 131 / 21. december 2010