Robot, ki so ga posebej za to pripeljali iz ZDA, je prvi v razvoju robotske tehnologije za potrebe žilne kirurgije. Po besedah vodje raziskave prof. dr. Boruta Geršaka, predstojnika KO za kirurgijo srca in ožilja, »gre za pravega robota, torej napravo, ki ne posnema samo roke kirurgov, ampak zdravnik z njim upravlja prek vmesnikov, ki nimajo nobene podobnosti s kirurškimi ali z drugimi instrumenti.« Robot omogoča hitrejše in natančnejše vodenje katetrov in vodilnih žic po telesu; z njim je mogoče voditi katetre tudi v najbolj zvijugane dele oziroma v dele, ki so s klasično tehniko težko dostopni ali pa zahtevajo veliko časa, da se do njih pristopi. Prav tako so bili prvič uporabljeni specialni katetri in vodila, ki jih zdravnik oz. robot po želji krivi, obrača in sprošča ter tako hitreje in preprosteje prodira prek anatomsko težko ali težje dostopnih delov. Pri 20 posegih na 16 bolnikih so sodelovali strokovnjaki treh kliničnih oddelkov.

Kako to, da je bil za prvi poseg izbran prav ljubljanski Klinični center?

»Klinični center je kar velika institucija z velikim številom bolnikov, saj k nam prihajajo bolniki iz širše regije. En dejavnik je bila torej velikost. Drug dejavnik je bila sposobnost organizirati posege v zelo kratkem času. O njih smo se začeli pogovarjati junija, opravili smo jih septembra. Tretji dejavnik je gotovo pripravljenost zdravstvenih delavcev in bolnikov. Veliko so k temu prispevala tudi zgodovina sodelovanja ne le s tem podjetjem, ampak tudi z drugimi strokovnjaki na področju uvajanja novih metod zdravljenja. Ameriško podjetje se je na nas obrnilo kot na enega izmed centrov, ki bi lahko opravil posege. Ko so videli naš potencial, pripravljenost in interdisciplinarni pristop k zdravljenju bolnikov, so bili izjemno navdušeni. Pri nas namreč pri zdravljenju vsakega bolnika sodelujejo trije zdravniki: angiolog, interventni radiolog in kirurg, kar je izjema v svetu.«

Ste pred posegom spremljali razvoj robota, ste bili o njem kaj seznanjeni?

»V srednjih 90. letih prejšnjega stoletja so podobni ljudje, ki so sodelovali pri razvoju tega robota, naredili starejšega robota za kirurgijo in takrat smo se z njimi spoznali. Potem ko so razvili novega robota za aplikacijo pri elektrofiziologiji za zdravljenje motenj srčnega ritma, je napredek robotske tehnologije pripeljal do razvoja žilnega robota, ki je res prva aplikacija robota na področju žilne kirurgije.«

Razložite, kaj je tako revolucionarnega na njem?

»To, da se lahko katetri, ki jih uporablja robot, krivijo oz. obračajo skladno z razporeditvijo in s krivinami žil, saj normalnih katetrov ne moreš kriviti. Obenem teh katetrov ne moreš obračati z roko, ampak samo s pomočjo robota, in to zelo natančno.«

Kako torej od začetka do konca poteka poseg?


»Gre za manj invaziven poseg na ožilju, pri katerem se kot del zdravljenja žila napihne ali razširi. Zdravnik zbode žilo na eni strani telesa, vanjo uvede kateter, nato pa kateter s pomočjo robota potuje na drugo stran telesa, v drugo nogo. Robot pripelje vse katetre do mesta, kjer je treba narediti poseg, tam pa zdravnik žilo napihne ali vstavi žilno opornico.«

Kateri bolniki so bili izbrani za poseg?

»Izbrani so bili bolniki s težavami in z bolečinami pri hoji in pri katerih se je ugotovilo, da so imeli zožene oz. zamašene stegenske arterije.«

Samo stegenske?

»Posege smo opravljali samo na stegenskih žilah; pomemben vzrok za to je bila varnost bolnika; če bi se namreč med posegom pripetilo kar koli, česar nismo predvidevali, bi lahko kirurg takoj vstopil in sam opravil poseg do konca, tako da je bila nevarnost za bolnika minimalna. Mogoče pa bi bilo te posege opravljati tudi v žilah na trebuhu.«

Kje je zdaj robot?

»Robota so prepeljali nazaj v ZDA, kjer bodo določene stvari spremenili in izboljšali, predvsem tiste, ki so se izkazale za manj okretne, nerodne ali mogoče manj primerne za uporabo, manj prijazne za zdravnika.«

Prednost robota je tudi v tem, da se lahko posegi opravljajo v drugem prostoru, kot je zdravstveno osebje.

»Mi smo sicer posege opravljali v istem prostoru, saj nimamo operacijske dvorane, ki bi bila z drugimi prostori povezana s podzemnimi kabli, po katerih potujejo slike in ukazi. Ko bomo imeli hibridno operacijsko sobo z lastnim rentgenskim aparatom, kar naj bi dobili z novo diagnostičnoterapevtsko službo, bi se lahko posegi opravljali iz drugega prostora.«

Ali je to prednost?


»Prednost je predvsem za zdravstvene delavce, saj so bolj izpostavljeni rentgenskemu sevanju. Bolnik mu je izpostavljen samo enkrat, zdravstveni delavci pa večkrat vsak dan.«

Kako pa je rokovati s takim robotom? Kako je potekalo uvajanje?


»Z dr. Stankovičem in obema ameriškima zdravnikoma smo se v Kaliforniji skupaj usposabljali, tako da smo enake posege izvajali na živalih. Ko smo prišli v Slovenijo, smo obvladali vse ukaze oz. smo imeli za seboj že kar nekaj posegov. Pri vsakem posegu smo sodelovali najmanj trije zdravniki; dva sta robota sestavljala, eden pa ga je krmilil. Robota je treba namreč sestaviti na poseben način, kar opravi zdravnik, lahko pa bi se za opravljanje te naloge izučil tudi kdo drug.«

Se bo robot uporabljal v redni klinični praksi?


»Predvideno je, da se bo v klinični praksi uporabljal prihodnje leto. Treba je določene stvari spremeniti, izboljšati, dograditi, sprejeti pa ga mora tudi stroka. V soboto zjutraj (pogovor je potekal prejšnji ponedeljek) bomo imeli v New Yorku sestanek, na katerem si bo veliko zdravnikov ogledalo predstavitev izidov posegov na naših bolnikih.«

Podobni roboti so že v uporabi. Kako se žilni robot razlikuje od preostalih?

»Podobni robot je v uporabi za elektrofiziološke študije, ki pa se bistveno razlikuje od žilnega. Pri obeh robotih gre za kontrolo gibanja katetrov oz. žic s pomočjo robota. V tem sta si oba robota enaka. Robot za elektrofiziologijo ima nekoliko debelejši in krajši kateter, žilni robot pa ima zelo tenek in bistveno daljši kateter. Pri njem lahko dolžino katetra poljubno izbiramo, odvisno od potreb. Tudi robot je daljši, verjetno pa se bo z njim v prihodnosti tudi drugače upravljalo.«

Ali lahko pričakujemo, da bomo takšnega robota imeli tudi pri nas?


»Pričakovanja seveda so, je pa treba ugotoviti, kakšna je finančna zmožnost Kliničnega centra. Verjetno pa bi si slovenski bolniki zaslužili takega robota, saj veliko prispeva k izboljševanju zdravljenja, prav tako pa bi ponesel ime Slovenije v svet, čeprav predvidevam, da bo drag.«

Ali bi se robot uporabljal redno ali samo pri določenih bolnikih?


»Mislim, da bi se lahko uporabljal pri velikem številu bolnikov. Trenutno smo robota uporabljali samo za zdravljenje stegenskih žil, čeprav smo bili zdravniki prepričani, da bi ga lahko uporabili tudi pri drugih žilah z enako mero varnosti, vendar to v protokolu ni bilo določeno in protokola smo se morali strogo držati. Ko bo robot na trgu in bo z njim upravljal primerno usposobljen zdravnik, se bo ta lahko odločal, pri katerih žilah ga bo uporabil. Lahko bi ga uporabili pri žilah na ledvicah, mogoče celo za vratne žile. V takem primeru bi se število bolnikov, primernih za poseg, izredno povečalo. In bolnikov z žilnimi boleznimi je v Sloveniji ogromno.«

Katere žile so najobčutljivejše? Pri katerih bi robot največ prispeval?

»To so žile na stegnih, golenih, v trebuhu, na vratu, tudi venski sistem je včasih problematičen.«

Ste na usposabljanju robota uporabili pri drugih žilah?


»Ne. No, če sem čisto natančen, smo po opravljenih predvidenih posegih naredili še en, zadnji poskus, pri katerem smo žilo umetno zaprli, nato pa skoznjo potisnili kateter. Čeprav robot za opravljanje takšnih posegov ni predviden, je bil poskus uspešen. Robot bi se torej lahko uporabljal tudi za zapore žil, manjše od 10 cm.«

 

Moje zdravje št. 131 / 21. december 2010