Ajurveda, veda o življenju, temelji na principu celovitosti in ravnovesja. Kot ena izmed holistično temelječih zdravilnih tradicij ajurveda obravnava posameznika kot celoto in zajame njegovo telo, um, občutke, čustva in duha. Beseda ajurveda je sestavljena iz besede ajur, ki pomeni življenje, in besede veda, ki pomeni modrost o življenju. Po naukih je telo sestavljeno iz petih elementov (voda, ogenj, zemlja, zrak in prostor; po vrstnem redu: prostor, zrak, ogenj, voda, zemlja), katerih ravnovesje daje in vzdržuje v telesu in umu potrebno zdravje. »Poseben način prehranjevanja skladno z našo zgradbo, redno spanje, dnevni ritmi, meditiranje, dihanje, dihalne vaje in upoštevanje sezonskih sprememb pri svojem življenjskem slogu so zlata pravila, ki nam omogočijo dolgo in zdravo življenje. Bolezen ne nastane v enem dnevu. Gre za sekvenco neravnovesij, ki počasi oslabijo naš imunski sistem ter posledično dušo in telo,« je za začetek povedal dr. Lokesh Kumar Raturi, ajurvedski zdravnik z večletnimi izkušnjami na področju ajurvedskega zdravljenja. Dr. Lokesh je priznan specialist ajurvedske medicine v Sri Sri Ayurveda centru in profesor ajurvedske medicine na Sri Sri College of Ayurvedic Science & Research v Bangalorju v Indiji. Trenutno je na daljšem obisku v Evropi, po svojem predavanju v Ljubljani pa je podal nekaj podatkov tudi nam.

Omenjate pomen t. i. konstitucije. Katere konstitucije poznamo in kako so si med seboj različne?

»Poznamo konstitucije pitta, vata in kapha. Življenjski slog, ki ga predlaga ajurveda, variira in je odvisen od konstitucije ter manjkajoče ali prevladujoče energijske sile – doše. Poznamo doše pitta, vata in kapha. Ljudje s konstitucijo vata so bolj vitke postave, nemirni, prelahki in zgovorni. Pitta je bolj ognjena konstitucija. Gre za posameznike, ki navzven delujejo privlačni, so lahko voditelji, dinamični in očarljivi, a sočasno hitrega temperamenta; to tudi pokažejo. So tudi zelo občutljivi. Konstitucija kapha je bolj vodno znamenje in osebe s to obliko konstitucije so mirnejše narave, lahko so sočasno lene in vesele, pogosto predebele in nalog nikoli ne končajo v dogovorjenem času (so počasni ljudje, drugače pa so dobri delavci). Poznamo 7 podtipov oblik konstitucije, in sicer tri monotipe, 3 dvojne tipe in tridošični tip. Za lažjo ponazoritev konstitucij in njihovih lastnosti naj vam povem anekdoto: Hiša gori. Vata bi le tekel stran od ognja, saj se tako ustraši ognja, pitta bi takoj vzel s seboj še dve vedri in kapha bi nekomu naročil, naj pokliče gasilce. Konstitucija po njihovi filozofiji vpliva tudi na naše počutje in obnašanje.«

Ali so aktivnosti ajurvede usmerjene predvsem v iskanje ravnovesja med silnicami došami, ki determinirajo naše počutje?

»Medtem ko je konstitucija prirojena in se nanjo ne more vplivati, so silnice doše tiste, ki ajurvedskemu zdravniku ali terapevtu predstavljajo izziv. Tudi poznavanje konstitucije nam lahko zelo koristi, saj si lahko s sprejemanjem oz. poznavanjem zakonitosti posamične konstitucije prilagodimo življenjski slog, tako pa se izognemo prepogostemu rušenju ravnovesja in neharmoničnemu delovanju silnic doš. A ko se zaradi neprimernega življenjskega sloga, ki ni skladen z našo konstitucijo, le pojavi neravnovesje, so prav silnice tiste, ki nas na to opozarjajo in na katere delujemo. Silnica vata, prostor oz. eter in zrak, je odgovorna za vsa gibanja in premike v telesu, ki so usmerjeni na delovanje organov v osrednjem živčevju (bitje srca, širjenje in krčenje pljuč, gibanje želodčne stene, črevesja), kapilare, limfne žleze, tkiva in celice, čutne in živčne dražljaje možganov ter proces dihanja (usta, nos); obvladuje hormonske, krvne in energijske cikle. Poleg tega vpliva na sklepne tekočine ter pretočnost misli in čustev. Ko je iz ravnovesja, se v spodnjem delu trebuha pojavijo: plini, boleča menstruacija, kolena in križ, spondiloza, artritis, hipertenzija, nemir, strahovi, depresija ali nespečnost. In to je le del bolezni, ki jih lahko prinese. Skupaj lahko vata doša vpliva na 80 bolezni.

Silnica pitta ali element ognja in vode je usmerjena na delovanje sistemov, ki se pretakajo v telesu, torej na tekočino v možganih in hrbteničnem kanalu, plazmo, citoplazmo, serum, nosno tekočino, urin, znoj in na organe, ki so povezani s presnovo ter z delovanjem žleze slinavke. Vpliva tudi na našo kožo, prebavo, vid in na intelekt uma. Ko ni v ravnovesju, se začne povišana kislina v želodcu, hitro pa vpliva tudi na procese v glavi. Tako lahko povzroči sive lase, odpadanje las, boleče grlo, težave s kožo, migrene in konflikte misli. Skupaj prinese 40 bolezni. Silnica kapha je vezana na element zemlje in vode, vpliva pa na delovanje organov, ki dajejo telesu moč, strukturo in vzdržljivost. Vpliva lahko na kosti, hrustance, nohte, zobe, lase ali na kožo. Ko ne deluje, kot bi morala, se ljudje redijo, čeprav ne jedo preveč, telo je utrujeno in spomin slabši. Povzroči lahko 20 različnih bolezni. Kombinacija vseh treh doš lahko prinese več kot 1.000 različnih bolezni.«

Kako vzpostaviti ravnovesje med silnicami došami?

»Zajeti je treba področje prehranjevanja, spremembe letnih časov, stres, onesnaževanje, sevanje in starost. Npr.: otroci imajo v telesu navadno preveč kaphe, mladi pitte, starejši pa vate. Pozimi se pogosto pojavlja veliko različnih bolečin v telesu, ki so sezonsko pogojene. Gre za odmik vate od normale. Ajurvedski zdravnik nam lahko pri vsem tem zelo pomaga. Najprej z dotikom treh prstov na našem zapestju oceni pulz, ki točno nakaže, kakšna je naša konstitucija in kako se doše v našem telesu pretakajo. Nato sledi dolg pogovor o tem, kako prilagoditi življenjski slog našim težavam; i te pogosto nato, če upoštevamo navodila zdravnika, kmalu izginejo. Pomembno se je zavedati predvsem tega, kako pomembna je preventiva. Zdravljenje je namreč le en del sistema ajurveda. Pokriva pa še veliko področij našega prebivanja. Lahko nam pomaga pri rojstvu otroka, daje napotke, kako biti preprosto srečen, in uči, kako živeti zdravo. Zato ne gre le za sistem zdravljenja, ampak vedo. In primarni cilj ajurvede je, kako vzdržati ljudi zdrave.«

Kaj se skriva za besedo vihara?

»Gre za disciplino v ajurvedi, ki se ukvarja z dnevnim življenjskim slogom. Svetuje, kdaj vstati, kdaj telovaditi, kdaj jesti, kdaj in koliko spati. In spet obstajajo glede na konstitucijo velike razlike. Npr. vata naj bi spal od 8 do 9 ur, pitta od 6 do 7 in kapha od 5 do 7 ur. Ali pa pri vadbi: vata naj bi vadili pol manj, kot mislijo, da zmorejo, pitta nekje v srednjih vrednostih in kapha vedno enkrat več, kot mislijo, da zmorejo, in aerobno vadbo (smeh).«

Kako pa harmonizirati 5 elementov, iz katerih je sestavljeno telo?

»Element prostora spravimo v ravnovesje, ko meditiramo. Meditacija uravnoveša vseh 5 elementov. Takrat pridobimo čudovito moč, ki nam pomaga vzpostaviti harmonijo tudi v preostalih elementih. Le dvakrat dnevno po 20 minut. Z dihalnimi vajami pa uravnovešamo element zraka; ta nato uravnovesi preostale 4 elemente. Element zraka je zelo močen element in uravnovesi preostale 4 elemente. S tekom, z aerobiko, s pranajamo ali z dihalnimi vajami bastrika intenzivno pomagamo telesu znižati raven stresnega hormona, in to le s po 20 minut intenzivnega dihanja dnevno. Po naših podatkih se le z dihanjem lahko v 70 % odpravi lažje oblike depresije. Brez zdravil le z uporabo dihalnih vaj, torej le z naravnim vdihom. Čudežno, kajne? Z dihanjem zelo pozitivno učinkujemo tudi na naš imunski sistem. Preidimo na ogenj in na to, da lahko, če ga uravnovesimo, uravnovesimo celotno telo. To, da smo v 60–70 % sestavljeni iz vode, je že splošno znano. Si predstavljate, kako pomembno je balansiranje vode? Pri tem je najpomembnejše prav pitje vode. Nekje od 2 litra do 3 litre dnevno je dovolj, da pomagamo telesu pri izpiranju toksinov. In za konec naj omenim še peti element, zemljo, ki je povezana prav tako z meditacijo in s hrano, ki mora biti skladna z našo telesno konstitucijo. Element zemlje se uravnoveša z dieto, primerno konstituciji.«

Omenjate pomen prehranjevanja …

»Ko govorimo o hrani, je potrebno zavedanje, da gre za najpomembnejši faktor pri vzpostavitvi ravnovesja. Zelo pomembno pa je treba tudi svoje telo. Npr.: če nismo lažni, ne jemo. Naučiti se moramo poslušati našo prebavo in razlikovati, kdaj je v njej največ ognja. Takrat lahko jemo, saj bo hrana primerno prebavljena, a če jemo, ko prebava ni na vrhuncu, se v telesu lahko zadrži več toksinov. Za tiste, ki se zjutraj slabo in utrujeno zbujajte, svetujem, da zvečer spijete en kozarec vroče vode. Učinek bo presenetljiv.«

Si lahko dovolimo pri prehrani kakšen prekršek?

»Seveda. Recimo, da lahko na vsakih 10 ali 15 dni naredite tudi kakšen prekršek. In takrat npr. prehrano skombiniraš s kakšno kardiovadbo. Če tega ne skombiniraš, si izpostavljen toksinom.«

Kaj pa presna hrana? Je primerna?

»Odvisno od tipa konstitucije. Ni primerna za vse. Tako kot suhi oreščki niso primerni za vse.«

Kako pa pospešimo presnovo?

»Svetujem vam, da enkrat tedensko uživate le lahko hrano, ne pijte vode med obroki, pred njimi in po njih. Jejte le, če ste lačni, in ob predpisanem času. Če nam ajurvedski zdravnik pove, da imamo pomanjkanje sile pitta, svetujem, da pred obrokom skombinirate malo ingverja, himalajske soli in limone. To vam bo pomagalo dvigniti ogenj za prebavo.«

Lahko hrana vpliva tudi na naš um?

»Vsekakor. Zelenjava in sadje vplivata na to, da se počutimo lahke in svobodne. »Junk food« pa nas umiri, in sicer pričara trenutek sreče, a po tem zaradi slabe kakovosti oteži in zatemni naš um. Ker porabi veliko energije za prebavo, se naš um takrat ukvarja z željami in ni več svoboden. Ste vedeli, da lahko vpliva dobra požrtija na to, da gremo nato naslednji dan na terapijo nakupovanja? Kako to? Ker vzpodbudi naše gmotne želje. Poleg tega pa tudi pohlep, jezo, poželenje in strast. Hrana, ki se je kuhala pred šestimi urami, ali pa vsa nevegetarijanska hrana je kategorizorana kot tamas, temačna hrana. Ta vzame telesu veliko energije, saj se mora intenzivno ukvarjati s prebavo. Sicer da veliko mišične moči in kisika, a je primerna le za težke fizične delavce, vojake ali npr. za športnike. Če je ne prebavimo s trdo fizično aktivnostjo, pa v nas lahko sproža občutke sovraštva, agresije in napadalnosti. In temu pogosto sledi tudi depresija. Svetujem, da se takšni hrani, če ne sodite v prej omenjene skupine, izogibate.«

Kako pa ajurveda obravnava um?

»Na treh ravneh: satva ali stanje uma, v katerega pridemo, ko meditiramo, ko delujemo dobro do drugih, ko smo v naravi, ko se naš um razširi in smo srečni. Stanje uma rajas je povezano z uživanjem petih čutil in smo v njem, ko nam nekaj lepo diši ali okušamo dobro hrano, gledamo lepo predstavo ali poslušamo všečno glasbo. Takrat nas objamejo močni občutki in sreča. In pa tamas, ki pravzaprav pomeni temačnost in se navezuje na pomen spanca. Pri zadnjih dveh naj omenim tudi to, da sta potrebni kontrola in zmernost; če pretiravamo v plus ali minus, so posledice lahko neprijetne. Če imamo na primer premalo dotika ni, dobro; če na nas nekdo visi ves dan, je lahko tudi neprijetno, ali pa če spimo preveč ali premalo. Ne vpliva dobro na naš um in nas dela odvisne.«

Ali ajurveda pomaga tudi pri boleznih, povezanih z okostjem in mišicami?

»Ja, na telesu je 107 energijskih točk, ki jih z masažo sprožamo. Temu rečemo tudi terapija marma. Odpira in odstranjuje energijske blokade ter povečuje pretočnost meridianov in sprošča napetost v mišicah. Poleg tega izjemno sprošča in harmonizira telo. A še enkrat opominjam na pomen dihanja. Če vztrajate z dihalnimi vajami, vas telo ne bo bolelo, saj z dihanjem odpravite nevrotoksine, ki pogosto povzročajo bolečino.«

Kakšen odnos ima ajurveda do sorodnih alternativnih metod zdravljenja, npr. homeopatije?

»Podpira homeopatijo, saj tako kot ajurveda tudi ta uporablja naravne metode zdravljenja. To je medicinski del ajurvede; ko smo bolni, moramo jemati zdravila, pa naj bodo alopatska ali homeopatska. Če pomagajo, se jim ni treba odrekati. A posebej pri kemičnih zdravilih ne pozabite na to, da se po jemanju razstrupite. Ta del je zelo pomemben. A kot sem omenil že prej, je ajurveda celoten sistem znanj in področij dela in ne le zdravljenje. In v tem se razlikuje od veliko alternativnih metod zdravljenja.

 

Moje zdravje št. 132 / 4. januar 2011