Vse to pa je ključnega pomena za razvoj tako imenovanega metaboličnega sindroma. Seveda je za nastanek le-tega potrebnih več dejavnikov in ne samo debelost. Raziskave, opravljene pred kratkim, so pokazale povezanost metaboličnega sindroma z duševnimi motnjami in zmanjšanimi kognitivnimi sposobnostmi, saj je metabolični sindrom približno dvakrat pogostejši pri bolnikih z resnejšimi duševnimi motnjami. Med obolelimi pa je tudi več spominskih motenj in Alzheimerjeve demence.
Opravljena je bila raziskava »Ali metabolični sindrom spremljajo duševne motnje in zmanjšane kognitivne sposobnosti?«. O tej temi so pisali prim. doc. dr. Maja Ravnik Oblak, dr. med., svetnica, specialistka interne medicine, Simona Primožič, univ. dipl. psih., prof. dr. Rok Tavčar, dr. med., psihiater, in doc. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., specialistka psihiatrije.
K razgovoru smo povabili prim. doc. dr. Majo Ravnik Oblak, dr. med., in Simono Primožič, univ. dipl. psih., ter jima postavili nekaj vprašanj o tej temi.
Levo: Prim. doc. dr. Maja Ravnik Oblak, dr. med., svetnica, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni
Desno: Simona Primožič, univ. dipl. psih., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Pediatrična klinika, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove
Klinični vidik metaboličnega sindroma
»Metabolični sindrom je povezava endogenih presnovnih dejavnikov, ki se pogosteje, kot bi pričakovali, pojavljajo skupaj. Njihova osnova sta domnevna odpornost tkiv za delovanje inzulina in debelost«, je povedala Maja Ravnik Oblak in nadaljevala: »Osebe z metaboličnim sindromom so veliko bolj ogrožene za pojav aterosklerotičnih srčno-žilnih bolezni in sladkorno bolezen tipa 2. Metabolični sindrom je prisoten, če ima oseba od tri od petih naslednjih dejavnikov: obseg pasu enak ali večji od 94 cm pri moških in enak ali večji od 80 cm pri ženskah, število trigliceridov večje od 1,7 mmol/l (oziroma uporaba antilipidnega zdravila za znižanje trigliceridov), vrednost HDL-holesterola nižja od 1,0 mmol/l pri moških in 1,3 mmol/l pri ženskah (oziroma uporaba antilipidnega zdravila za zvišanje HDL-holesterola), povišan krvni tlak: sistolični višji od 130 mmHg in diastolični višji od 85 mmHg (oziroma uporaba antihipertenzivnega zdravila) ter višja vrednost glukoze v krvi, ki je večja od 5,6 na tešče (oziroma uporaba antihiperglikemičnega zdravila). Metabolični sindrom, kot je že iz opredelitve vidno, največkrat ne povzroča simptomov, ampak se težave pojavijo šele, ko so prisotne že posledice metaboličnega sindroma.«
Maja Ravnik Oblak je pojasnila: »Kot pri številnih boleznih se tudi pri nastanku metaboličnega sindroma prepletajo genetika in vplivi okolja. Družinska pojavnost sladkorne bolezni tipa 2, zvišan krvni tlak in srčna obolenja v zgodnejših življenjskih obdobjih močno povečajo verjetnost, da bo posameznik razvil metabolični sindrom. Vplivi okolja, kot so: telesna nedejavnost, sedeči način življenja in stalno pridobivanje telesne mase, prav tako močno povečujejo tveganje za nastanek metaboličnega sindroma. Ima ga približno 5 % ljudi z normalno telesno maso, 22 % tistih s prekomerno telesno maso in kar 60 % debelih. Odrasli, ki iz leta v leto pridobivajo po 2 kg telesne mase, imajo več kot 45-odstotno verjetnost za razvoj metaboličnega sindroma. Poleg debelosti, ki je verjetno najpomembnejši dejavnik tveganja za njegov nastanek, pa so pomembni tudi naslednji: ženske po menopavzi, kadilci, osebe, ki uživajo velike količine ogljikovih hidratov, telesno nedejavni, tudi če vzdržujejo telesno težo, in še drugi.«
Živimo bolj zdravo
»Glede na prej omenjene vzroke za nastanek metaboličnega sindroma lahko rečemo, da ne moremo vplivati na genetiko, lahko pa vplivamo na okoljske dejavnike,« je objasnila dr. Maja Ravnik Oblak in svetovala več načinov za preprečevanje in omiljevanje metaboličnega sindroma. »Svetujem predvsem zdravo prehrano (npr. mediteransko), vzdrževanje normalne telesne mase in redno telesno vadbo (vsaj 5-krat tedensko po pol ure, če zanjo ni medicinskih omejitev). Telesna dejavnost ima ugoden učinek na krvni tlak, raven holesterola v krvi in na občutljivost tkiv za delovanje inzulina ne glede na to, ali z njo dosežemo izgubo telesne mase ali ne. Kadar samo s temi ukrepi ne dosežemo želenih rezultatov, uvedemo zdravila za ureditev maščob v krvi oziroma krvnega tlaka.
Ugotavljanje depresije in pojavnost drugih duševnih motenj
»Namen opravljene raziskave je bil ugotoviti, kako pogosta je depresija med bolniki z metaboličnim sindromom, kakšna je pojavnost znakov drugih duševnih motenj ter značilnosti kognitivnih sposobnosti pri bolnikih z metaboličnim sindromom,« je obrazložila Simona Primožič in nadaljevala: »V raziskavo smo vključili bolnike s sladkorno boleznijo in z metaboličnim sindromom. Depresijo so določali z vprašalnikom o depresivnosti, katerega izsledki nam lahko s precejšnjo verjetnostjo pomagajo pri določanju bolnikov s klinično depresijo. Drugih duševnih motenj niso posebej določali, ampak so s posebnim vprašalnikom merili le prisotnost njihovih znakov pri posameznikih med raziskavo.
Povezava s kognitivnimi sposobnostmi
Simona Primožič je pojasnila: »Znano je tudi, da so kognitivne oziroma spoznavne sposobnosti v povezavi z metaboličnim sindromom, vendar težko govorimo o njihovem neposrednem vplivu na metabolični sindrom, saj je težko določiti, kaj je posledica česa. Z večino raziskav ugotavljamo medsebojno povezanost pojavov, o vzročnosti pa lahko le sklepamo. Slabše kognitivne sposobnosti bi teoretično lahko posredno prek načina življenja pospešile razvoj metaboličnega sindroma, prav tako pa je lahko ta vzrok za hitrejši kognitivni upad. Raziskave so do zdaj pokazale, da je pri bolnikih z metaboličnim sindromom več spominskih motenj in Alzheimerjeve demence. Posebnih povezanosti med duševnimi motnjami in kognitivnimi sposobnostmi raziskava ni ugotovila. Drugače pa že dolgo vemo, da duševne motnje in kognitivne sposobnosti vplivajo druga na drugo. Takšen primer je depresija, ob kateri so še posebno sposobnosti zbranosti bistveno znižane, vendar se lahko bistveno izboljšajo, ko ta mine.«
Povezava z motnjami razpoloženja
»Metabolični sindrom je povezan tudi s srčno-žilnimi boleznimi in sladkorno boleznijo z motnjami razpoloženja, kot so depresija in anksiozne motnje. Predvsem je zelo dobro raziskano področje depresije pri sladkorni bolezni, kjer so številne raziskave do zdaj dokazale, da je depresija pri bolnikih s sladkorno boleznijo skoraj dvakrat pogostejša. Podobno naj bi veljalo za anksiozne motnje, saj po nekaterih raziskavah skoraj polovica bolnikov (okoli 40 %) poroča o klinično pomembni anksiozni simptomatiki«, je pojasnila Simona Primožič.
Več depresije in slabše kognitivne sposobnosti
»Izsledki raziskave so pokazali sorazmerno veliko pojavnost depresije, saj je mejni rezultat, ki najbolje loči med depresivnimi bolniki in zdravim prebivalstvom, preseglo kar 14,5 % udeležencev. V primerjavi s populacijskimi normami so bolniki z metaboličnim sindromom imeli več psihiatričnih znakov (bolj so bili medosebnostno občutljivi, imeli so več anksiozne simptomatike in preganjalnih misli). Opazili so tudi slabše nekatere kognitivne sposobnosti, predvsem so bili slabši na področju spomina, pozornosti in v hitrosti kognitivnega procesiranja. Izsledki so pokazali tudi razliko med spoloma. Pri ženskah so bili bolj izraženi znaki duševnih motenj, imele pa so tudi pomembno nižje rezultate pri specifičnih kognitivnih sposobnostih,« je razložila sogovornica Simona Primožič in poudarila, da je bila »prednost raziskave v tem, da so zajeli veliko bolnikov, pri katerih so kognitivne sposobnosti ocenili s široko nevropsihološko baterijo. Izsledki raziskave pa so omejeni zaradi nedostopnosti primerjalnega vzorca na slovenskem prebivalstvu.«
Metabolični sindrom predstavlja problem 21. stoletja
Lahko bi rekli, da metabolični sindrom tekom let predstavlja vedno večjo težavo naše družbe. Dr. Maja Ravnik Oblak je pojasnila: »Metabolični sindrom prizadene približno vsakega petega človeka v bolje razvitih državah, v ZDA celo vsakega četrtega. Pojav metaboličnega sindroma se s starostjo veča. Metabolični sindrom tudi poveča tveganje za sladkorno bolezen za od 9- do 30-krat in srčno-žilne bolezni za od 2- do 4-krat v primerjavi z osebami brez njega. Vse to povzroča slabšo kakovost življenja posameznikov in veliko breme za družbo, predvsem za zdravstveno službo in zdravstveno blagajno. Zato je treba posvetiti veliko pozornost preprečevanju nastanka metaboličnega sindroma, kjer je pomembna ozaveščenost prebivalstva. Pri zdravstveni vzgoji imajo pomembno vlogo številni mediji, družina in različne ustanove (npr. vrtci, osnovne in srednje šole itn.). Pomembno je, da se z njo začne že v zgodnji mladosti in nadaljuje skozi vse življenje.«
Dr. Maja Ravnik Oblak osebam, obolelim za metaboličnim sindromom, svetuje, da čim prej, to je še pred pojavom neugodnih posledic, začnejo zdravljenje, to je predvsem z zdravim načinom življenja. Sem prištevamo redno telesno vadbo, zdravo prehrano in opustitev kajenja. Z zdravim načinom življenja pa v večini primerov lahko nastanek metaboličnega sindroma tudi preprečimo.
Moje zdravje št. 136 / 1. marec 2011
foto: Marjeta Jurečič, arhiv Moje zdravje
