Največ borovnic (Vaccinium myrtillus) raste v gozdovih severne in srednje Evrope, medtem ko jih v mediteranskih deželah skorajda ni. Antični grški in egipčanski zdravniki jih niso omenjali in še danes so njihove številne zdravilne lastnosti precej neraziskane. Bližnji sorodnici borovnice sta drobnolistna (Vaccinium gaultherioides) in barska kopišnica (Vaccinium uliginosum), ki rasteta le v gorskih območjih in zorita šele konec poletja.

Najpogostejša sorodnica borovnice raste v Severni Ameriki. Pri nas jo kot gojeno poznamo z imenom visokogrma (predvsem pa kot ameriška) borovnica (Vaccinium corymbosum). V Severni Ameriki samoniklo uspeva okoli dvajset vrst borovnic, ki so jih tudi Indijanci pripravljali na različne načine; za zimo so jih na primer posušili in zmešali z živalsko mastjo in mesom. Nekateri bližnji sorodniki borovnice rastejo še na Madeiri, v Mehiki, severnem delu Južne Amerike, na Kamčatki in tudi v Šrilanki.

Zakaj ne kar z vrta?

Borovnice, ki jih naberemo v gozdu, moramo pred uporabo temeljito oprati, saj na nekaterih področjih žive z glistami okužene lisice, ki zelo rade urinirajo po grmičkih, s tem pa lahko sadeži postanejo vir bolezni. Če jih kupimo na tržnici, jih kupujmo neposredno od nabiralcev ali pridelovalcev. Gojimo jih lahko tudi sami, saj ne dajejo le okusnih sadežev, ampak so lahko tudi lep vrtni okras. Potrebujejo kislo, rahlo, lažno in s humusom bogato zemljo, ki mora biti dobro razrahljana. Posadimo jih jeseni, da lahko naslednje poletje že uživamo ob njihovih plodovih.

Vsebujejo dober odstotek organskih kislin, okoli 5 odstotkov sladkorjev, nekaj beljakovin in precej rudninskih snovi, med katerimi izstopata železo in mangan. Bogate so z betakarotenom, vitamini skupine B, vitaminom C in z antocianskimi barvili, ki uravnavajo odvajanje. Antociani so vrsta flavonoidov, sekundarnih rastlinskih presnovnin, ki jih v zadnjem času povezujejo z zdravljenjem raka in levkemije.

Za zdravo črevo in smelo prebavo

Na Švedskem so suhe borovnice običajno zdravilo proti driski, prepričanje, da pomagajo proti infekcijam, pa je splošno razširjeno. Dr. Finn Sandberg iz zdravstvenega centra v Uppsali kot običajne odmerke svetuje od pet do deset gramov posušenih borovničevih jagod. Prašek, ki ga pripravljajo iz lupin črnega ribeza, na Švedskem prodajajo kot zdravilo proti driski, podobno velja pa tudi za borovnice. Med vsemi sadeži so ravno borovnice in črni ribez najbogatejši vir antocianozidov, ki zanesljivo uničujejo bakterije, še posebno Escherichio colli, ki je pogosto vzrok za infekcijsko drisko.

Barvilo mirtilin, ki ga najdemo v borovnicah, zatira številne povzročitelje bolezni v črevesu. Z borovničevo kuro, ki jo v sezoni lahko privoščimo črevesju, bomo lažje uredili prebavo.

Več borovnic za zdrave žile

Iste snovi, ki varujejo pred bakterijskimi okužbami, pomagajo varovati tudi pred uničevalnimi naslagami, značilnimi za aterosklerozo ali zatrdevanje arterij, in posledično varujejo pred boleznimi srca in možgansko kapjo. Rastlinske vlaknine (pektini) zmanjšujejo prevelike količine holesterola v krvi in s tem pomagajo preprečevati bolezni srca in ožilja. Antioksidativni vitamin C lahko pomaga preprečevati nastanek oblog v arterijah in tudi različnih vrst raka. Poleg tega povečuje odpornost na različne infekcije.

Skupine znanstvenikov s pariške in z budimpeške univerze so iz borovnic izločile antocianozide in jih vbrizgavale kuncem, ki so prejemali hrano z visoko vrednostjo holesterola. Snovi iz borovnic so delovale proti nekaterim škodljivim učinkom ateroskleroze, ki je bila posledica velikih količin holesterola v prehrani. Kunci, ki so ob hrani prejemali tudi borovnice, so imeli v aortah manj kalcijevih in maščobnih plasti ter manj poškodovane drobne žile v možganih kot tiste živali, ki so prejemale samo veliko holesterola.

Raziskovalci menijo, da antocianozidi zavirajo holesterol, ki ne more prodirati v žilne stene (še posebej v možganih), in s tem preprečujejo bolezenske poškodbe. Prehrana, v kateri je veliko holesterola, povzroča, da so stene arterij prepustnejše. Snovi v borovnicah morda vplivajo s kolagenom, in sicer v večjih žilah in kapilarah, in krepijo žilne stene, kamor holesterol ne more prodreti.


Moje zdravje št. 42 / 17. julij 2007

ilustraciji: Jin