Na vprašanje, katera je tista shujševalna dieta, ki zares učinkuje (in katerih se moramo izogibati), so skušali odgovoriti tudi strokovnjaki, ki so se zbrali na lanskoletnem prvem Svetovnem kongresu zdrave prehrane in javnega zdravja, ki je potekal septembra lani v španski Barceloni. In kaj so ugotovili?

Shujševalne kure kot modne muhe

K. Dun Gifford, svetovalec zdravega prehranjevanja iz Bostona, je na kongresu zdrave prehrane v Barceloni poudaril dve ključni vprašanji, s katerima najhitreje presodimo učinkovitost (katere koli) diete. Ali dieta obrodi dolgoročne sadove in ali dieta temelji na zdravi, uravnoteženi prehrani? Če na katero izmed teh vprašanj odgovorite negativno, potem so vaša prizadevanja in trud že vnaprej zaman. Čeprav sta zgornji dve vprašanji ključni, ostajata v medijih – televizija, radio, internet, ženske revije in oglasi za čudežne shujševalne kapsule – velikokrat prezrti. Večina ljudi pa informacije pridobiva prav prek medijskih sporočil. Po mnenju Duna Gifforda so medijske diete modne muhe, ki vsakič znova neki vrsti hrane, pa naj bo to meso ali sladkarije, pripišejo krivdo za vse težave s težo. Spregledajo pa pomen kalorij. Najboljši način za izgubo telesne teže je, da porabimo več kalorij, kot jih zaužijemo.

Razprava o shujševalnih dietah, čeprav iz ust priznanih strokovnjakov, zna biti velikokrat polna raznolikih, nasprotujočih si, včasih celo zmedenih informacij. Obsežnih, zanesljivih raziskav, ki bi nas nedvomno prepričale o zmagi te ali one shujševalne kure, ni. Strokovnjaki se strinjajo, da so še najbolj zanesljive tiste osebno prilagojene diete, ki jih izvajamo pod taktirko osebnega zdravnika ali kakšnega drugega strokovnjaka za prehrano. Sicer lahko svojemu telesu, kljub dobrim namenom, povzročimo več škode kot koristi.

Zdravju včasih tudi škodljive …

Visokobeljakovinske diete – največkrat nizkokalorične – vključujejo predvsem beljakovinska živila, ki varujejo pred povečano izgubo mišične mase. Viri beljakovin so soja, stročnice, orehi in oreški, jogurt ter oves. Raziskave so pokazale, da proteinske diete obremenjujejo jetra in ledvice in ob kakšni dodatni, morda še ne prepoznani bolezni lahko povzročijo resnejše zdravstvene težave. Druga slaba stran takih diet je visok odstotek vode, ki jo telo porabi za prebavo beljakovin in ki lahko povzroči neželeno dehidracijo. Poleg tega z večjim izločanjem vode iz telesa izgubljamo tudi pomembne minerale, mikroelemente in vodotopne vitamine.

Večerja da ali ne?

Veliko ljudi verjame, da je prehranjevanje pozno zvečer neodpustljiva napaka, kadar želimo zmanjšati telesno težo. Vendar vas pozni obroki ne bodo ovirali pri izgubi telesne teže, če le ne boste potrebnih kalorij zaužili že čez dan. Če se boste dosledno držali števila kalorij, ki naj bi jih dnevno zaužili, boste vseeno shujšali, ne glede na to, koliko bo ure, ko se boste lotili večerje. Zvezdana Vražič dodaja: »Več dnevnih obrokov, redna in uravnotežena prehrana so odgovor na vsa vprašanja. Če bomo čez dan pojedli več manjših obrokov, bodo naše potrebe po hrani zvečer manjše in želja po večjih obrokih ne bo več prisotna.«

Nizkokalorične diete dovoljujejo le od 350 do 500 kkal dnevno. Večina takšnih diet vsebuje določeno količino beljakovin in ogljikovih hidratov, da ne bi poleg maščobnega tkiva izgubili tudi mišične mase. Nizkokalorične diete imajo predvsem kratkoročno psihično zadovoljstvo. Z njimi lahko izgubite kar nekaj telesne teže, ki pa se v treh mesecih povrne ali celo poviša. Daljše obdobje vztrajanja na nizkem vnosu hranil lahko povzroči nizko imunsko odpornost in različna bolezenska stanja, zato se izogibajte tovrstnim nehumanim posegom v telo. »Pomemben dejavnik učinkovitih diet je ustvarjanje pomanjkanja kalorij ob hkratnem vzdrževanju uravnovešene prehrane, ki zadosti potrebam po vitaminih in mineralih,« je na kongresu zdrave prehrane poudaril Benjamin Caballero, dr. med, z Univerze Johna Hopkinsa, Baltimore, ZDA. Diete, ki jih predstavljam v nadaljevanju, je pokomentirala še Zvezdana Vražič, svetovalka promocije zdravja pri Službi za promocijo zdravja in izobraževanje Zdravstvenega doma Maribor.

Zapletene in spet … neuspešne

Značilnost ločevalne diete je natančno predpisan režim hranjenja. Kot že samo ime pove, naj isti dan ne bi uživali beljakovin in ogljikovih hidratov. Trije dnevi so »kalorični«, nizkokaloričen pa je vsak četrti dan (ki ga lahko namenimo na primer sadnemu dnevu), dovoljene pa so dejansko vse vrste živil, razen nasičenih maščob, ki jih najdemo v mesu in mlečnih izdelkih.

»Oblika ločevalne diete, ki je bolj priljubljena na našem področju, je ločevanje ogljikovih hidratov in beljakovin med obroki. To pomeni, da jemo skupaj zelenjavo in meso, pri naslednjem obroku pa ogljikove hidrate in zelenjavo. Glede na meni znane podatke in po pogovorih z različnimi neuspelimi poskusi imajo tovrstne diete hiter, a kratkotrajen učinek. Deležni smo torej vidnega dosežka, ko pa se začnemo ponovno normalno prehranjevati, je vrnitev kilogramov hitra in nemalokrat celo dvojna,« je povedala Zvezdana Vražič.

Maščobe ne redijo?

»Osnova Atkinsonove diete je jesti maščobe in meso po mili volji, z jedilnika pa skoraj v celoti črtati ogljikove hidrate,« je povedala Vražičeva, »ogljikovi hidrati pa so pomembni, saj nas nasitijo. Takšna dieta je enostranska in za zdravje škodljiva. Poveča tveganje za putiko ter bolezni srca in ožilja. Pomembno je tudi to, da nimamo podatkov, ki bi potrjevali, da ta dieta zagotavlja dolgoročno izgubo teže. Učinek jo-jo je iz prakse enak kot pri ločevalni dieti«.

Zadnje smernice

»GI je okrajšava za glikemični indeks. Gre za merilo, kako močno neko živilo dvigne raven krvnega sladkorja,« je pojasnila Vražičeva. »Z izbiro 'pravilnih' ogljikovih hidratov, kot predvideva najnovejša dieta GI, naj bi preprečili povečanje telesne teže. Prehrana v tem primeru temelji na nizkokalorični in balastni hrani, konkretna sestava jedilnika pa je prepuščena posamezniku, kar lahko hitro pripelje do pomanjkanja določenih hranilnih snovi. Seveda je tudi tu znan učinek jo-jo, ko preidemo na prehrano in način življenja, ki se ne razlikuje od tistega, ki smo ga imeli pred dieto.«

»Posti, sadni, vodni in podobni dnevi (poudarek je na dnevih) so lahko občasen prečiščevalni način, nikoli pa ponavljajoč se vzorec prehranjevanja, saj naš metabolizem temu ni namenjen,« je poudarila Vražičeva. Posti razen prenizkega kaloričnega vnosa nimajo ničesar skupnega s hujšanjem. Kvečjemu pomagajo pridobiti še kakšen kilogram več. Z nerednim vnosom hrane in izpuščanjem obrokov telo namreč upočasni presnovo, ko pa začnete ponovno več jesti, telo pospešeno kopiči hrano kot podkožno maščobo, saj se pripravlja na 'slabe čase'. Zato je najpriporočljivejše uživati od tri do pet manjših obrokov dnevno, s čimer presnovo nenehno obremenjujemo, telo pa ne kopiči maščobnih zalog.«

 

Moje zdravje št. 41 / 3. julij 2007

foto:www.sxc.hu