Takšno, kot jo je na primer v japonski legendi starki ponudila breskev, ki je priplavala po reki. Bila je ogromna in starka, ki je bila brez otrok, jo je vzela domov. Ker je bila videti tako sočna, je poskusila košček in se v trenutku pomladila. Ko se je mož vrnil domov, ni mogel najti svoje žene, saj mu je ta komaj dopovedala, da se je pomladila. Tako je breskev poskusil tudi sam, se pomladil in še tisto noč sta spočela otroka Momotara. Momotaro, kar dobesedno pomeni breskvin deček, je znan mitološki junak v vzhodni Aziji, ki se je boril proti zlobnim silam.

Breskve sicer izvirajo iz Kitajske, kar pomeni, da je njihovo latinsko ime (Prunus persica) nekoliko zgrešeno. Iz Perzije naj bi jih prinesli šele Rimljani, danes pa so razširjene po celotnem zmerno toplem pasu. Večina je uvožena iz Italije, Španije in iz Grčije, gojijo pa jih tudi v Južni Afriki, na Novi Zelandiji in v ZDA. Zvezna država Georgia v ZDA se je kar sama poimenovala za državo breskev.

Za polt mladih breskev ...

Breskve so na Japonskem pogosto simbol spolnosti in rodovitnosti, saj naj bi sadež spominjal na žensko zadnjico. Zaradi izjemnega okusa in mehke teksture je v antični Kitajski »breskev« v pogovornem jeziku pomenila tudi »mlado nevesto«, vendar je poimenovanje za lepo in mlado žensko doseglo tudi veliko drugih kultur; v Sloveniji bi jim lahko rekli »breskvice«. Kitajcem so breskve predstavljale tudi nesmrtnost. Verjeli so, da so breskve blagoslovile z dolgim življenjem vse, ki so jih zaužili. Cesar Ju Huang in njegova mati Ši Vangmu sta za bogove v palači nekoč priredila banket – Breskov festival. Kipi, ki prikazujejo nesmrtne goste banketa, pogosto držijo v rokah tri breskve. In ne glede na vse bajke in legende nas breskve lahko zares pomladijo, čeprav nas ne naredijo nesmrtnih.

Veljalo naj bi namreč, da bolj kot je plod pisan, napet in poln, več pomlajevalnih učinkovin ima. Učinkovine propadejo zaradi prostih radikalov že nekaj dni po obiranju, zato je najbolje zaužiti čim bolj sveže obrane. Mladi sadeži so polni karotinov, nukleinske kisline in vitamina C, ki jih stare in nagubane breskve izgubijo. S čim več zaužitimi breskvami v surovi ali desertni obliki si lahko pripravimo pomlajevalno kuro. Seveda pa jih moramo prej zelo dobro oprati, saj je na večini konvencionalno pridelanih breskev lepo število fungicidov in insekticidov. Še najbolj varno je, da jih prej olupimo, kar zlahka naredimo, če jih najprej poparimo z vrelo vodo.

Nekteri so za nektarine

Nektarine imajo pred breskvami nekaj prednosti, kot so na primer gladka lupina, večja čvrstost in lažje izluščene koščice. Primerne so za obmorsko pojedino, ker na plaži zaradi čvrstosti bolje prenesejo vročino. Lažje jih izperemo pod vodo, čeprav zato nič manj pozorno. Sicer pa obstaja še kar nekaj vrst, ki se razlikujejo po barvi mesa, lupine ali po tem, ali se koščica zlahka loči od mesa ali ne. Med bolj »divjimi« so vinogradniške breskve, ki dozorijo pozno poleti. Imajo bledo belo-rožnato lupino in belo meso, ki je izjemnega kremastega okusa. Te rade pristanejo v košari z grozdjem in ker od njihovega soka ne dobimo lepljivih prstov, meso pa je kot desert, jih imajo nekateri celo raje od gojenih breskev. Le danes jih težje dobimo.

Zrele breskve bomo prepoznali po tem, da bodo tudi lepo dišale; ko pa jih primemo, se pozna že rahel stisk. Manj zrele lahko pustimo doma zoreti še dva dni, trše pa vložimo v kompot za zimo. Breskve in nektarine poznejših vrst lahko tudi zamrznemo in posušimo. Ko odstranimo koščico, jih razrežemo na 6–8 krhljev in pozorno sušimo pri 40 stopinjah, vmes pa menjavamo zgornje in spodnje pladnje s krhlji.

Dobra breskev, mirni živci

Breskve in nektarine imajo v sebi dovolj magnezija, kalija, fosforja, železa, cinka in drugih rudnin, betakarotena in preostalih karotenoidov, provitamina A, vitamina C in vitaminov skupine B, sadne kisline in deset odstotkov sladkorja. Z njimi se osvežujemo, zbijamo povišano telesno temperaturo in sproščamo napetosti, obenem pa pospešujemo prebavo, krepimo vezno tkivo in ožilje ter čistimo sečne poti. Na Kitajskem jih priporočajo pri pljučnih boleznih.

Ker pomagajo pri živčnem nemiru, razdražljivosti in strahu, poleg tega pa odpravljajo zaprtost, jih je v zdravilne namene dobro pojesti ob stresnih situacijah. Sadeži varujejo celice, zvišujejo pa kondicijo in vitalnost; velika vsebnost niacina (vitamin B3) skupaj z magnezijem, s selenom in cinkom izboljšuje razpoloženje, preganja pa nemir in živčnost.

Pomagajo nam lahko tudi pri bronhitisu, saj karoteni v rumenem mesu in iz njih nastajajoč vitamin A varujejo in obnavljajo sluznice. Uživanje vlaknin, ki jih v breskvah ne primanjkuje, pomaga pri odpravljanju glavnih vzrokov za hemoroide in pri prebavnih motnjah ob zaprtju. Vlaknine s svojo prostornino vzbujajo krčenje črevesnega mišičja, ki kašasto vsebino potiska naprej, njihovo pomanjkanje pa lahko povzroči resnejša obolenja prebavne poti. Breskve in nektarine pomagajo tudi pri herpesu, ker z vitamini B in s selenom izboljšujejo imunski sistem. Če bi breskve uživali vsak dan, bi se lahko rešili tudi mozoljavosti in težav z očmi, saj vitamin A zavira nastajanje loja ter čezmerno poroženelost kože in lasnih mešičkov, obenem pa preprečuje srbeče, suhe oči in trzanje z vekami.

Pomembno je le, da prej odstranimo koščico, ki vsebuje snovi, iz katerih v telesu nastaja cianovodikova kislina. Zlasti za otroke moramo iz breskev koščico s semenom vred vedno previdno odstraniti, tudi če razpade. Breskve so resnično okusne tudi v torticah in drugih posladkih, mislijih, ob palačinkah; vsepovsod, kjer se lahko pridružijo sladkemu, najboljše pa so v sadnih solatah s sezonskim sadjem ali z medom, če mogoče še niso povsem zrele.

 

Moje zdravje št. 41 / 3. julij 2007

foto:www.sxc.hu

Nasveti naših babic