»Rak prostate je v zadnjih desetletjih postal eden glavnih medicinskih problemov moške populacije. V Evropi vsako leto odkrijejo okoli 2,6 milijona novih primerov, v Sloveniji po zadnjih podatkih okoli 600 primerov letno,« je povedal urolog Dejan Bratuš, dr. med., iz Splošne bolnišnice Maribor.

Do pubertete je prostata majhna, v puberteti pa začne pod vplivom moških spolnih hormonov rasti. Vloga prostate še ni v celoti pojasnjena, vemo pa, da s svojimi izločki prispeva pomemben delež k sestavi semenske tekočine. Prostata s puberteto doseže velikost kostanja in težo približno dvajset gramov. Do štiridesetega leta je njena velikost nespremenjena, nato pa začne ponovno rasti. Težave s povečano prostato se običajno začnejo skoraj neopazno in nato postopno napredujejo, zato se jih bolnik pogosto niti ne zaveda in tudi ne poišče pomoči zdravnika.

»Pri nas se je v zadnjih letih povečalo odkrivanje raka prostate v zgodnjih fazah bolezni, čeprav še vedno najdemo precej primerov v napredovalih fazah bolezni,« pojasnjuje Dejan Bratuš, urolog. »To je predvsem odvisno od ozaveščenosti moških samih, saj rak prostate v začetni fazi ne povzroča nobenih težav in je lahko bolnik popolnoma brez znakov. Zato so potrebni redni obiski pri urologu, tudi če moški nima uroloških težav. Redne preglede priporočamo zlasti pri moških, starih nad 50 let, in pri vseh mlajših (nad 45 let), katerih brat ali oče sta imela raka prostate.«

(Ne)nevarna rast prostate in rak prostate

Vsem moškim, ki imajo normalno vrednost moških spolnih hormonov, prostata z leti raste. V večini primerov gre za benigno (nenevarno) rast (tako imenovana benigna hiperplazija prostate), ki vpliva v glavnem na kakovost odvajanja urina in lahko ob napredovanju pripelje do zapore seča. Začetne oblike teh težav zdravimo z zdravili, težje pa kirurško z odstranitvijo prostatičnega tkiva. Druga bolezen, ki se lahko pojavi na prostati, pa je maligna (nevarna) sprememba celic prostate. Takrat govorimo o raku prostate. Ta se lahko pojavi že v majhnih prostatah, lahko pa v takšnih, ki so povečane zaradi benigne hiperplazije.

Pri raku so težave, povezane s povečanjem prostate, povsem enake kot pri benignem povečanju prostate, zato na podlagi prvih težav še ne moremo sklepati, za katero bolezen gre. Naslednji opozorilni znak so bolečine v kosteh, ki so posledica razsejanega raka in razsevkov, ki so se razvili v kosteh, kar pa opažamo pri že napredovalih oblikah bolezni. V zrelih letih ima veliko bolnikov tako ali tako starostne bolečine v kosteh, zato je treba tem bolečinam posvetiti posebno pozornost, še posebej, če sovpadajo s težavami pri uriniranju. Žal pa je zdravljenje v takšnih primerih manj učinkovito in je zato treba odkrivati raka na prostati v zgodnjih fazah, ko ta še ne dela težav. To pomeni, da so potrebni urološki pregledi tudi pri moških, ki nimajo nobenih težav z uriniranjem.

Dejavniki, ki povečujejo možnost pojava raka:

· hrana, bogata z nasičenimi maščobami živalskega izvora;
· uživanje rdečega mesa;
· hormonsko neravnotežje;
· družinska obremenitev oziroma genetski dejavniki.

Zmanjšujejo pa ga:

· prehrana, bogata s sadjem in z zelenjavo (sploh rdeča, rumena in zelena, ki je bogata z naravnimi barvili);
· hrana z veliko vitamina D in vitamina E;
· mikroelementi (npr. selen in karoten likopen, ki ga je veliko v kuhanem paradižniku).

Kaj pripelje do bolezni?

»Bolezen je tako pri nas kot po svetu vse pogostejša, delno zaradi boljšega odkrivanja, predvsem pa zaradi staranja populacije, saj je vedno več živečih starejših moških, pri katerih se rak prostate pojavi,« je povedal Dejan Bratuš, ki je naštel nekaj morebitnih vzrokov za razvoj bolezni. »Med dejavnike tveganja štejemo na prvem mestu dednost, saj imajo moški štirikrat večjo verjetnost dobiti raka na prostati, če je to že imel njihov oče ali brat. Drug dejavnik tveganja je staranje, saj se pojavnost bolezni z leti veča; več kot 70 odstotkov moških z rakom prostate je bilo ob diagnozi starih 65 let ali več. Na pojavnost klinično izraženega raka prostate verjetno vplivajo tudi dejavniki okolja, med drugim prehrana, saj je pojavnost klinično izraženega raka prostate različna pri narodih, ki se hranijo pretežno na določen način. Tako je pojavnost bistveno večja v ZDA in severni Evropi v primerjavi z deželami Daljnega vzhoda (jugovzhodna Azija). Če gledamo histološko pojavnost raka na prostati (na obdukcijskih gradivih), je ta povsod po svetu enaka.«

Zdravniški pregled

Marsikoga zanima, kako poteka pregled pri zdravniku. Urolog pojasnjuje: »Za odkrivanje raka je potreben pregled, ki je sestavljen iz 'digitorektalnega pregleda', pri katerem zdravnik skozi zadnje črevo potipa prostato. Poleg tega naredimo še krvno preiskavo, določitev PSA – 'prostata specifični antigen', katerega povišane vrednosti nam kažejo sum na maligno dogajanje na prostati. Glede na izvide teh dveh preiskav se po potrebi odločimo za transrektalni ultrazvok prostate (ultrazvok s sondo, ki jo uvedemo skozi analno odprtino v zadnje črevo) in pod kontrolo ultrazvoka odvzamemo vzorce tkiva prostate. Histološki pregled teh vzorcev nam da dokončno diagnozo. Če je izvid negativen, je včasih treba biopsijo ponavljati.«

Odstranitev ali obsevanje?

Če je diagnoza raka potrjena, sledi zdravljenje, ki je odvisno od stadija bolezni in starosti moškega. »Največkrat naredimo radikalno prostatektomijo (odstranitev prostate v celoti), če je pričakovana življenjska doba bolnika glede na starost in spremljajoče bolezni nad deset let. Mogoča alternativa operativnemu posegu je radikalno obsevanje. Če je bolezen bolj napredovala ali pa je pričakovana življenjska doba bolnika pod deset let, zdravimo hormonsko, in sicer z zaporo moških spolnih hormonov. To se da narediti kirurško z odstranitvijo tkiva v modih ali kemično z določenimi zdravili. Pri izbiri načina zdravljenja je treba upoštevati tudi želje bolnika, saj imajo vse oblike zdravljenja svoje posledice, ki zmanjšujejo kakovost življenja.

 

Moje zdravje št. 41 / 3. julij 2007

foto: TZS