Vitamin A je zaščitnik zdrave in lepe kože ter las. Po korenčkovi juhi ali paradižnikovi solati je smiselno poseči, če želite suhi koži podariti nekaj vlage, upočasniti nastanek prvih gub ali se rešiti prhljaja. Omenjeni vrsti zelenjave sta namreč bogat naraven vir vitamina A, enako kot papaja ali lubenica. Rezina mehkega tropskega sadeža ali sočne lubenice spodbudi kroženje krvi ter poskrbi za zdravo rdečico in privlačnejšo polt.

Vitamine iz skupine B, čeprav se po funkcijah in zgradbi med seboj zelo razlikujejo, bi lahko poimenovali kar vitamini mladosti. Ohranjajo svež, mladosten videz in preprečijo prezgodnji pojav sivih las. Raziskave so pokazale, da kar 40 odstotkov bolnikov z dermatitisom (s kroničnim vnetjem kože) uživa premalo žitaric, stročnic (fižola, leče, graha) in oreškov, naravnih virov vitamina B, ki ga v telo lahko vnesemo tudi z dodatki k prehrani v obliki kapsul, pastil ali šumečih tablet. Ni razloga torej, da bi svoj videz kazili z nepotrebnim prhljajem, s suho, pordelo kožo in z razpokanimi ustnicami. Tudi v zelo stresnih obdobjih lahko nezdravo bledico in sive kolobarje okrog oči uspešno odpravimo, če zaužijemo več vitaminov skupine B.

Najbolj znan med vitamini, vitamin C, v sodelovanju z beljakovinami tvori kolagen, ki ohranja elastičnost kože. Uravnava proizvodnjo sebuma, maščobe, ki jo proizvajajo žleze lojnice in ki se skozi pore izloča na površje kože, kjer le-tej pomaga preprečevati izgubo vlage in jo ščiti pred vplivi iz okolja. Sebum je uspešen tudi v boju proti prostim radikalom in upočasnjuje staranje kože. Vitamin C kot naravni antioksidant preprečuje nastanek pigmentnih madežev, razširjenih kapilar in rdečice ter zdravi krvaveče dlesni. V kakšni hrani se skriva, po večini že vemo; to so brokoli, zelje, paradižnik, limone, pomaranče, grenivke, kivi, jagode, šipek ter maline, robide, borovnice, višnje in češnje. Nekoliko manj znano je dejstvo, da se vsebnost vitamina C v zelenjavi in sadju z dolžino shranjevanja na sobni temperaturi zelo hitro zmanjšuje. Po treh dneh v košarici na kuhinjski mizi sadje izgubi skoraj tri četrtine vitamina C.

Vitamin D, naslednjega iz vitaminske abecede, koža poleti s sončnimi žarki vsrka več kot dovolj. Vitamin D je nujen za zdrave zobe, trdne kosti in negovane nohte. Že od 10- do 15-minutno izpostavljanje soncu od dva- do trikrat tedensko zadovolji človeške potrebe po njem, v bližajočih se jesenskih in zimskih mesecih, ko nas bo sonce šibkeje grelo, pa lahko vnos vitamina D nadomestimo z rižem ali mlekom.

Vitamin E se shranjuje pretežno v celičnih membranah in kot »lovilec prostih radikalov« kožo ščiti pred poškodbami, nastankom starostnih peg in gub. Študije so pokazale, da velike in redne količine vitamina E, ki ga zaužijemo z žitaricami, brokolijem, olivami, s sojo, z lešniki ali orehi, podvajajo moč in fleksibilnost celičnih membran in tako koži tudi po menopavzi podarjajo zavidljivo lepoto.

 

Moje zdravje št. 45 / 28. avgust 2007

foto: www.sxc.hu