V obdobju perimenopavze jajčnika postopoma usihata in izdelujeta vedno manj spolnih hormonov. Njuno vlogo izločanja hormonov postopoma prevzamejo druga tkiva in organi (nadledvična žleza, maščevje in mišice). Od uspešnosti delovanja teh organov in tkiv je odvisno, ali bo ženska imela menopavzalne težave in kako močno bodo izražene. Zagotovo pa lahko huje izražene težave pričakujemo pri ženskah, pri katerih je bila menopavza povzročena umetno (z zdravljenjem). |
Obsežna raziskava med slovenskimi ženskami, starimi med 45 in 54 let, je pokazala, da se eden ali več zgodnjih klimakteričnih simptomov (vročinski oblivi, znojenje, nespečnost, napadi hitrega bitja srca, utrujenost, razdražljivost, depresivnost, zmanjšana želja po spolnosti, …) pojavlja pri 50–70 odstotkih žensk.
Vročinski oblivi, znojenje, nespečnost … Jih poznate?
Pacientke s težavami v perimenopavzi pridejo v ginekološke ambulante po pomoč. Skrbijo jih sprememba dolžine menstruacijskega cikla ter trajanje in jakost menstrualnih krvavitev. Take spremembe se lahko pojavijo že nekaj let pred menopavzo. Ob izostankih menstruacije ženske pogosto skrbi, da so zanosile, kar ni nemogoče. Ženskam zato svetujemo, da še leto dni od zadnje menstruacije uporabljajo zaščito.
Pogosto pacientke skrbi tudi pojav menopavzalnih težav, saj mnoge sprva ne vedo, ali jih pripisati normalnemu dogajanju v telesu ali bolezenskemu stanju.
Najpomembneje je, da se s pacientko, ki toži zaradi zgodnjih menopavzalnih težav (vročinski oblivi, znojenje, nespečnost, napadi hitrega bitja srca, utrujenost, razdražljivost, depresivnost, zmanjšana želja po spolnosti, …) natančno pogovorimo, spoznamo njene želje, spremljajoče bolezni, razvade in ugotovimo dejavnike tveganja. Pacientkam najprej svetujemo zdrav način življenja z veliko gibanja (vsaj trikrat tedensko, če je le mogoče na svežem zraku), ustrezno prehrano (redna prehrana z uravnoteženimi obroki, čim več sadja in zelenjave, živila z rastlinskimi estrogeni, čim manj prečiščenih ogljikovih hidratov, alkohola in kofeina), dovolj nočnega počitka, opustitev kajenja ter poskus lajšanja težav z rastlinskimi neestrogenimi pripravki. |
Pomenopavzna osteoporoza
Je bolezen kosti, za katero je značilno zmanjšanje kostne mase in spremenjena notranja struktura kosti. Kosti postanejo manj trdne in bolj nagnjene k zlomom. Kost se zlomi že ob majhnih obremenitvah ali padcih. Kadar najdemo osteoporozo nekaj let po menopavzi, jo označimo kot pomenopavzno, za razliko od starostne, ki jo ugotovimo šele v starosti. Za pomenopavzno osteoporozo so značilni predvsem zlomi zapestja in vretenc, za senilno osteoporozo pa zlomi kolka. Pogostost zlomov zaradi osteoporoze je visoka in je pri 70-letni ženski kar 50 odstotna, kar je dvakrat pogosteje kot pri moških iste starosti. Bolezen povzroča veliko obolevnost starejše populacije. Glavni povod za pomenopavzno osteoporozo je pomanjkanje estrogenov, ki pomembno vplivajo na nastajanje in razgrajanje kostne mase, ki poteka vse življenje.
Če se ob takih ukrepih težave ne umirijo do tiste mere, ki za pacientko ni več moteča, se skupaj s pacientko po temeljitem pregledu in izključitvi kontraindikacij odločimo za zdravljenje s hormoni. Zavedati se namreč moramo, da pacientkam s hujšimi menopavzalnimi težavami nehormonski pripravki težav ne ublažijo v zadostni meri, saj je najmočnejši nehormonski pripravek stokrat blažji od hormonskega preparata. Pri ženskah, ki še imajo menstruacijske cikluse, uvedemo zdravila, ki ohranjajo menstruacijo. Ženskam, ki so leto dni brez menstruacije, predpišemo zdravila, ki ne povzročajo mesečnih krvavitev. Pacientkam z ohranjeno maternico predpisujemo kombinacijo dveh hormonov – estrogena in gestagena, pri pacientkah brez maternice lahko predpišemo samo estrogen. Svetujemo zdravljenje s čim nižjim še učinkovitim odmerkom in, če je le mogoče, uporabo hormonsko nadomestnega zdravljenja (HNZ) do petih let. Izjema so le ženske s prezgodnjo menopavzo, katerim svetujemo HNZ do povprečne starosti ob menopavzi (52 let). Zdravila vedno ukinjamo postopoma, z zmanjševanjem odmerka.
V ginekoloških ambulantah postmenopavzalne pacientke pogosto tožijo zaradi suhosti nožnice, pogostih vnetij, srbenja zunanjega spolovila, pogostega uriniranja in ponavljajočih se vnetij sečnega mehurja (pozne menopavzalne težave). Takim pacientkam pomagamo z lokalnimi estrogenskimi preparati v obliki vaginalnih tabletk ali krem. |
Pomoč s hormonsko nadomestno terapijo (HNZ) in možna tveganja
HNZ zanesljivo učinkovito zmanjša menopavzalne težave in izgubo kostne mase ter preprečuje zlome. Kažejo se tudi možnosti za preprečevanje kardiovaskularnih bolezni, Alzheimerjeve bolezni in kolorektalnega karcinoma.
Tveganje za raka dojk se nekoliko poveča, če ženske jemljejo hormone več kot pet let, a se tveganje pet let po prenehanju jemanja vrne na normalno raven. Po dolgotrajni uporabi HNZ je povečano tveganje za nastanek raka jajčnika. Poveča se nagnjenost k venskim trombozam in pljučni emboliji. Pri nekaterih pacientkah se pojavi krvavitev iz nožnice, občutljivost dojk, glavobol, glivična vnetja nožnice, porast krvnega tlaka ali druge neprijetnosti, ki pa so na srečo redke.
Ker se hormoni presnavljajo v jetrih, HNZ ne predpisujemo pacientkam z akutnim ali kroničnim jetrnim obolenjem. Prav tako hormonov ne predpišemo ženskam z rakom dojke, estrogensko odvisnimi tumorji, nepojasnjeno krvavitvijo iz nožnice in s prebolelo vensko trombembolijo. HNZ ne priporočamo ženskam z izrazito previsoko telesno težo, visokim tveganjem za arterijsko trombembolijo, Alzheimerjevo boleznijo in starejšim ženskam (razen tistim z izrazitimi simptomi in po neuspešnem nehormonskem zdravljenju).
Nekatere ženske v menopavzi so zaradi morebitnih neželenih učinkov manj naklonjene tej terapiji in zato posegajo za lajšanje menopavzalnih težav po naravnih pripravkih.
Samozdravljenje - moč soje
Mnoge ženske se odločajo za prehranska dopolnila na osnovi sojinih izoflavonoidov, izvlečkov korenike grozdnate svetilke ali črne detelje. Prednost takih prehranskih dopolnil je gotovo v njihovem naravnem izvoru, kljub vsemu pa se je potrebno vprašati o naravnosti njihovega načina pridobivanja in stranskih učinkih.
Vsako zdravilo, kakor tudi prehransko dopolnilo, ki je namenjeno za samozdravljenje, mora biti kakovostno, varno in neškodljivo. O varnosti pripravkov za samozdravljenje (tako prehranskih dopolnil, kakor tudi zdravil brez recepta) lahko govorimo le tedaj, kadar je le-ta potrjena in dokazana z ustreznimi kliničnimi študijami istega pripravka. Težko govorimo o varnosti izdelkov z določeno učinkovino kar na splošno, saj ni nujno, da je postopek izdelave in s tem pogojena kakovost, učinkovitost in varnost enak za vse pripravke s to učinkovino.
Priporočamo, da nehormonske pripravke naravnega izvora kupite v lekarnah. Tu lahko dobite strokovni nasvet in se o vseh morebitnih vprašanjih ali dilemah pogovorite s farmacevtom. |
Naj prispevek o menopavzi zaključimo z optimistično ugotovitvijo, da je menopavza tudi pomlad druge polovice življenja, saj lahko vsaka ženska sama vpliva na kakovost življenja in to obdobje preživi kar se da prijetno.
Moje zdravje št. 31 / 6. februar 2007
foto: Tuna