Za odgovore na zastavljena vprašanja moramo pokukati v čarobni mikrobni svet, kateremu pripada tudi skupina bakterij, ki jim pravimo mlečno-kislinske bakterije. Njihovo delovanje je človek opazil že pred tisočletji, ko pomolženega mleka ni zaužil v celoti, temveč si ga je nekaj pustil za kasneje. Mleko se je skisalo. Proces kisanja, ki ga sodobno imenujemo fermentacija, so izpeljale tiste mlečno-kislinske bakterije, ki so prevladovale na določenem geografskem in klimatskem področju. Tako je v področjih s toplo klimo nastal jogurt, v hladnejših področjih pa kislo mleko.
Fermentiranemu mleku so že zelo zgodaj pripisovali ugodne zdravstvene učinke, predvsem pri zdravljenju driske, vendar so jih začeli povezovati z mlečno-kislinskimi bakterijami precej kasneje, z odkritjem mikroskopa in vse boljšim poznavanjem vloge črevesne mikroflore. Prebavni trakt odraslega človeka poseljuje okoli sto tisoč milijard bakterij, ki predstavljajo od 1 do 2 kilograma človeške teže. Večino predstavljajo 'dobre' bakterije (mednje sodijo tudi mlečno-kislinske bakterije), ki nas ščitijo pred škodljivimi vsiljivci, vzpodbujajo naš imunski sistem ter nam pomagajo pri razgradnji hrane. Zdravo mikrofloro lahko porušijo okužbe, zdravljenje z zdravili, kemoterapije, obsevanja in po-operativna stanja, pri katerih je moteno normalno prehranjevanje, pa tudi stresne situacije, povezane z nerednim prehranjevanjem.
Najpogostejše probiotične bakterije so predvsem predstavniki laktobacilov in bifidobakterij, saj so naravni člani zdrave mikroflore prebavil, poleg tega pa veljajo za varne bakterije, saj jih človek že tisočletja uživa skupaj s fermentirano hrano. To pa ne pomeni, da so vsi laktobacili in bifidobakterije, probiotiki. Probiotične bakterije morajo imeti posebne sposobnosti, da lahko v prebavnem traktu tekmujejo z zdravju škodljivimi bakterijami, razgrajujejo sestavine hrane, vzpodbujajo delovanje prebavil, pomagajo pri dvigovanju imunske odpornosti. V fermentirane mlečne izdelke jih največkrat dodajamo poleg tistih, ki nam istočasno naredijo okusen izdelek in tako dobimo probiotični jogurt – poleg tradicionalne jogurtove kulture (Streptococcus thermophilus in Lactobacillus bulgaricus) vsebuje še probiotično bakterijo (npr. izbran sev Lactobacillus acidophilus). Zmotno je mišljenje, da ima ena probiotična bakterija vse zgoraj naštete ugodne učinke. Ene so uspešnejše pri borbi proti škodljivim bakterijam, druge pri vzpodbujanju delovanja prebavil, tretje zopet pri vzpodbujanju imunskega sistema.
Za konec pa se vrnimo k 'navadnemu' jogurtu. Tudi ta ima številne blagodejne učinke na prebavni trakt zaradi snovi, ki nastajajo med fermentacijo. Ko prispejo v naš prebavni trakt preprečujejo rast zdravju škodljivih bakterij, pospešujejo in/ali urejajo prebavo. Pri uživanju fermentiranega mleka se poveča izločanje sline, žolča in želodčnega soka, izboljša pa se tudi izkoriščanje kalcija. Zato ga strokovnjaki priporočajo kot vsakodnevni samostojni obrok ali dodatek drugemu obroku.
Moje zdravje št. 31 / 6. februar 2007
foto: www.sxc.hu