Naša sogovornica Monika Zadnikar, dipl. fizioterapevtka, spec. nevrofizioterapije, hipoterapevtka in inštruktorica jahanja, je leta 1995 uspešno končala izobraževanje za hipoterapevta v Gradcu, Avstrija, in postala prva hipoterapevtka v Sloveniji. Leta 2001 se je udeležila tečaja za hipoterapevte v Kölnu v Nemčiji in se usposobila za vodenje tovrstnega izobraževanja pri nas. Zaposlena je na Zavodu za usposabljanje invalidne mladine (ZUIM) Kamnik.
Kakšna znanja mora imeti hipoterapevt?
Hipoterapevt mora imeti opravljen strokovni izpit iz fizioterapije, dve leti delovnih izkušenj na področju dela z nevrološkimi bolniki, opravljen mora biti vsaj eden izmed tečajev nevrološke tehnike (RNO – razvojnonevrološka obravnava, PNF – proprioceptivna nevromuskularna facilitacija, VOJTA in drugi koncepti) pa tudi jahalni izpit iz dresurne konj ravni A.
|
Področja delovanja hipoterapije Hipoterapija deluje na štirih področjih: nevromotorika (uravnavanje tonusa, ravnotežne reakcije, simetrija, pravilna drža, ritem in trening učenja človekovih kretenj), senzomotorika (zavedanje svojega telesa, okolice, poglobljeno občutenje), psihomotorika (obvladovanje strahu pred premikanjem, razvoj identitete, razvijanje odnosa, aktivno sodelovanje) in sociomotorika (notranja harmonija in socialna komunikacija). |
Kako se izvaja terapevtsko jahanje in kdo pri tem sodeluje?
Hipoterapija se izvaja kot individualna obravnava fizioterapije z dodatno strokovno usposobljenostjo. Bolnik mora biti predhodno pregledan pri zdravniku (da ta izključi morebitne kontraindikacije) in pri terapevtu za funkcionalno ocenitev, pripravo individualnega programa in za določitev ciljev hipoterapije. Pri izvajanju terapije sta izredno pomembna vodič in konj: vodič mora obvladati dresurno jahanje, tako da konju utrjuje znanje. Pridobiti si mora konjevo zaupanje in poslušnost, kar je pri izvajanju hipoterapije najpomembnejše. Pred začetkom hipoterapije mora konja lonžirati ali jahati vsaj 20 minut. Konj kot pomemben član hipoterapevtske skupine v hipoterapiji služi kot terapevtsko sredstvo, zato mora izpolnjevati posebne kriterije. Imeti mora pravi značaj (mirnost, ubogljivost, prijaznost, poslušnost, potrpežljivost, socializiranost, zaupanje v človeka), zadostiti mora zunanjim kriterijem (izdatni hodi, pravilno nasejen in dolg vrat, dolg in močen hrbet, raven in širok križ pravokotne oblike, skladno in mehko gibanje, višina), dva dodatna kriterija pa sta še ustrezna starost in izšolanost konja.
Hipoterapijo predpisuje zdravnik specialist; izvajana je kot individualna obravnava fizioterapevta, ki je odgovoren za terapijo, pravilno pomoč bolniku in za prilagojeno vodenje konja. Pri hipoterapiji sodeluje hipoterapevtska skupina, v katero poleg bolnika sodijo še fizioterapevt hipoterapevt, vodič konja, spremljevalec in konj. Hipoterapija traja od 20 do 30 minut, in sicer glede na sposobnost in zbranost bolnika, osnova za izvajanje terapije pa so različni koncepti v fizioterapiji.
|
Dva načina izvajanja Pri hipoterapiji, ki ni terapevtsko jahanje, saj sta to dva različna rehabilitacijska programa, je konj neosedlan. Ločimo dva načina izvajanja terapije. Pri prvem hodi hipoterapevt (lahko tudi dva) ob konju in človeku oziroma bolniku, na katerem se terapija izvaja, popravlja držo s tal, pri drugem načinu pa hipoterapevt sedi ob bolniku na konju. Treba je poudariti, da se terapevtski prijemi vedno prilagodijo posamezniku, saj fizioterapevt šele pred začetkom jahanja pripravi končen individualen načrt terapije. |
Koliko je po vašem mnenju v Sloveniji hipoterapevtov? Preveč ali premalo? Kaj menite?
Hipoterapevtov je pri nas 20, kar je za naše razmere dovolj. Težave pri hipoterapiji niso v številu terapevtov, ampak v pogojih in zahtevnosti dela (nevarnost padcev in premajhno cenjenje poklica), zavarovanju ter v plačevanju hipoterapije.
Katere cilje lahko dosežemo s pomočjo hipoterapije?
Z ježo lahko izboljšamo gibljivost in gibanje medenice, vzravnavo trupa in vzravnalne reakcije ter dosežemo veliko izboljšanje ravnotežja, ravnotežnih funkcij in rotacij v trupu. Poleg tega ne morem mimo boljše samopodobe, motivacije, dobrega počutja, pristnega stika s konji in sprostitve.
Kakšno je povpraševanje po terapevtskem jahanju?
Povpraševanja je zelo veliko. V ZUIM-u izvajamo hipoterapijo za prebivalce iz bližnje okolice Kamnika pa tudi od drugod po Sloveniji. Imamo tudi zelo veliko povpraševanja po pedagoškem jahanju, ki pa ga za zunanje uporabnike ne izvajamo.
|
Terapevtsko jahanje To je rehabilitacijski program, ki pomaga ljudem s posebnimi potrebami (duševni, telesni invalidi, gluhi, slepi in ljudje z drugimi motnjami v razvoju) in tistim s cerebralno paralizo, z mišično distrofijo, multiplo sklerozo, Downovim sindromom, avtizmom in z drugimi diagnozami ter stanji; ti so lahko prirojenimi ali pridobljenimi. Terapevtsko jahanje pa odsvetujejo ob patoloških spremembah na hrbtenici, luksaciji kolkov, patoloških frakturah, težji osteoporozi, odprtih ranah, nenadzorovanih epileptičnih napadih, hemofiliji, cerebrovaskularnih motnjah zaradi anevrizme, medikamentozni terapiji z vplivom na koagulacijo krvi ipd. |
Kakšno je zadovoljstvo uporabnikov?
O tem bi vam lahko največ povedali uporabniki sami. Glede na to, da jih skoraj polovica hodi na jahanje že sedem let, imamo odgovor na dlani. So zelo zadovoljni, in sicer z načinom dela, odnosom do konjev pa seveda tudi s samimi učinki. Nikoli pa mene nihče ne vpraša, kako sem zadovoljna s svojim delom. Konji v meni vzbujajo občutke, ki jih ni mogoče opisati, ampak jih je treba preprosto doživeti. Hipoterapijo izvajam že 14 let in delo v hlevu s konji in z ljudmi pri terapijah me zelo izpolnjuje.
Je razlika med hipoterapijo in terapevtskim jahanjem?
Hipoterapija je strogo medicinska dejavnost, ki jo predpiše zdravnik specialist, izvaja pa jo samo fizioterapevt hipoterapevt. Cilj hipoterapije je izboljšanje gibanja in motoričnih sposobnosti. Terapevtsko jahanje pa je zelo širok pojem, ki pokriva pedagoško in tudi športno jahanje. Cilji, ki jim sledijo strokovnjaki terapevtskega jahanja, se med seboj razlikujejo, zato to ni mogoče posploševati.
Moje zdravje št. 39 / 5. junij 2007
foto: www.sxc.hu
