Dandanes se že večina ljudi zaveda, da so UV-žarki (UVA in UVB) škodljivi. Temu pritrjujejo številni dokazi, vendar pa to preprosto še ne pomeni, da se moramo od sonca popolnoma osamiti. Sončna energija je za življenje bistvena, a vedeti moramo, da postajajo ob vedno bolj tanki in okrnjeni ozonski plasti učinki UV-sevanja vse nevarnejši. Prav zato se daljše izpostavljanje soncu odsvetuje in sončenje že dolgo ni več v modi. Že najmanjše pretiravanje na soncu povzroča rdečino, vnetja kože ali v skrajnem primeru tudi sončne opekline. UV-žarki pa so nemalokrat tudi poglavitni krivci staranja kože: gub, kožne atrofije (stanjšanja), pigmentacije, zaroženitve, pojava vidnih žilic na koži, dehidracije … v skrajnem primeru celo kožnega raka, ki nastane kot posledica dolgotrajnejšega izpostavljanja sončnim žarkom. Toda še tako nedolžni pomladanski sončni žarki niso izjema, zato se je tudi za najkrajše uživanje na soncu treba ustrezno zaščititi.

Vsaka koža ima samozaščitni čas, ko je lahko brez zaščitnih sredstev in brez posledic izpostavljena soncu. Varuje jo tvorba kožnega pigmenta melanina, ki preprečuje prodor UV-žarkov globlje v kožne plasti. Čas samozaščite je odvisen od intenzitete UV-sevanja, prav tako pa tudi od posameznikovega tipa kože. Samozaščita kože normalno traja nekje od 10 do 30 minut, vendar so določeni tipi ljudi občutljivejši kot drugi. Obrambna sposobnost je znatno boljša pri temneje pigmentiranih ljudeh, zato so ljudje s kožnim tipom 1 in 2 oziroma svetlolasi in rdečelasi ljudje bistveno občutljivejši kot na primer tisti z nekoliko temnejšo poltjo.

Vendarle pa se, kot rečeno, soncu ali ni mogoče odreči ali pa tega nočemo. Kako se torej primerno zaščitimo?

Že preden gremo sonce, je smiselno, da nekaj časa prej preventivno uživamo pripravke, ki vsebujejo betakaroten, ki je znan naravni zaščitnik kože. Za tiste, ki imajo še vedno občutek, da je porjavelost lepotni ideal, ikona modernega, dinamičnega in športnega duha, in se z zagorelo počutijo bolje, pa je najbolje, da uporabijo pripravke za samoporjavitev, ki koži ne škodujejo. Omenjena sredstva so na voljo v obliki krem, sprejev, tekočine ipd. in po določenem času nanosa izginejo. Poleg tega velja upoštevati tudi vrsto »standardnih« opozoril in priporočil za varno in »pametno« ravnanje pred soncem, ki pravijo:

–Izpostavljene dele telesa zaščitimo z oblačili, s klobukom in sončnimi očali, kožo pa z ustreznim zaščitnim faktorjem.
– Določene dele telesa, ki so še posebej občutljivi, npr. ustnice ali veke, še dodatno zaščitimo.
– Zaščitna sredstva (zaščitne kreme, razpršila, spreji) nanesemo vsaj dvajset minut pred izpostavljanjem UV-sevanju in po poteku časa zaščito obnovimo.
– Če je UV-indeks 7 ali več, se med 11. in 16. uro na soncu ne zadržujmo, ampak raje poiščimo senco.
– Pijmo veliko tekočine, ki telo ščiti pred dehidracijo.
– Tudi po končanem izpostavljanju soncu se namažimo s hranilnim sredstvom, ki kožo ščiti.
– Posebno pozornost pa namenimo zaščiti otrok, saj si »koža to zapomni« in so posledice pogosto vidne šele pozneje v življenju.

 

Moje zdravje št. 39 / 5. junij 2007

foto: Loreal