Čeprav je njegova domovina osrednja Azija, se je česen lepo udomačil tudi na slovenskih tleh. S česnom lahko brez previdnosti začinimo prav vsako slano jed, saj ga Svet Evrope razvršča v skupino naravnih začimb, ki se smejo živilom dodati brez količinskih omejitev. Dolg seznam bi bil potreben, da bi našteli vse čudežne učinkovine, vitamine in minerale, ki jih skriva ta priljubljena gomoljnica, latinsko imenovana Allium sativum, zato bomo v nadaljevanju pobrskali po nekaterih njenih najpomembnejših zdravilnih učinkih, ki gredo, kakor se sliši nesmiselno, z roko v roki z neprijetnim vonjem. Zaradi žveplenih sestavin v eteričnem olju je česen namreč neprijetnega vonja, brez njih pa ni zdravilen.

Česen so dolgo časa uporabljali kot zdravilo in kot začimbo. V srednjem veku so ga menihi uporabljali kot zaščito proti kugi, med II. svetovno vojno pa so česnove obkladke kot nekakšne nadomestke takrat zelo redkim antibiotikom polagali na rane. Kar so imeli naši predniki za samoumevno, so danes potrdile laboratorijske analize. Dokazano je, da lahko česen prepreči rast tumorjev in je zelo močan antioksidant, dober za zdravo srce in ožilje. Druge raziskave so pokazale, da lahko redno uživanje česna zavira nastajanja žilnih oblog in redči kri, s čimer preprečuje krvne strdke, ki bi lahko vodili do srčnega napada ali kapi. Česen znižuje tudi količino slabega holesterola in trigliceridov v krvi ter preprečuje zlepljanje krvnih ploščic. Na ta način varuje žilje pred starostnimi spremembami in pojavi, ki so z njimi povezani: zmanjšana sposobnost koncentracije, spomina, vrtoglavica in slabo počutje. Zato pogosto slišimo rek: Spomnite se česna še pred izgubo spomina. Nežnejši spol bo vesel novice, da česen zavira nastanek prostih radikalov, s čimer deluje kot učinkovito pomlajevalno sredstvo. Nekakšen eliksir mladosti torej. Da pa se moški ne bi čutili prikrajšani: česen rešuje tudi težave, o katerih zaradi sramu redko spregovorijo; težave z impotenco. Po ljudskem izročilu se česen uporablja še za zdravljenje vnetih zgornjih dihalnih poti, oslovskega kašlja ter prehlada in gripe. Učinkovito blaži vnetja prebavil, kot sta vnetje želodčne in črevesne sluznice, uporabljamo pa ga tudi pri težavah s črevesnimi paraziti. Sveže stroke lahko najstniki, ki imajo težave s problematično kožo in aknami, neposredno vtirajo v kožo, česnov sok pa pomirja tudi blaga kožna vnetja.

Previdnost ni nikoli odveč

Česen je praktično nestrupen. Stranski učinki njegovega prekomernega uživanja so lahko le pekoč občutek v ustih in želodcu, driska ter bruhanje. Ti učinki se lahko pojavijo tudi pri ljudeh, ki česna niso vajeni. Znanih je nekaj primerov alergije na dotik po dolgotrajni poklicni izpostavitvi česnu, ni pa bila zabeležena nobena alergija na česnovo olje in česnove izvlečke. Pogosto pa česen vpliva na delovanje zdravil, ki jih uživate. Česen lahko moti zdravljenje s hipoglikemiki, zdravili za znižanje sladkorja v krvi, in antikoagulansi, sredstvi proti strjevanju krvi, stopnjuje pa protistrjevalni učinek protivnetnih zdravil, kot sta aspirin in ibuprofen. Česen prav tako zveča delovanje nenasičenih maščobnih kislin omega-3. Ni kliničnih izsledkov o stranskih učinkih česna med nosečnostjo in dojenjem, večji vnosi pa lahko vplivajo na menstruacijski ciklus in izzovejo maternične krče, zato česen med nosečnostjo in dojenjem uporabljajte le kot začimbo.

 

Moje zdravje št. 37 / 8. maj 2007

Foto: Prešernova družba

Nasveti naših babic