Kalcinacija oziroma kalcifikacija (medicina ti dve poimenovanji enači) je bolezen, ki je širši javnosti manj poznana, čeprav bolnikom povzroča kar nekaj neprijetnosti. Najpogosteje prizadene gibljivost ramenskega obroča. Zaradi nepravilnega nabiranja kalcija bolnikom povzroča bolečine, ki pa se jih običajno vsaj operativno da odstraniti. Doc. dr. Rok Vengust, dr. med., specialist ortoped na Ortopedski kliniki v Ljubljani, pravi, da bolezen sploh ni tako redka, kot morda deluje na prvi pogled.

Kalcinacija je lahko patogena ali del odraščanj

Kalcinacija pomeni nalaganje kalcija v tkivih, kjer ga ne bi smelo biti. Nalagajo se predvsem kalcijeve soli. Hkrati termin kalcinacija pomeni tudi mineralizacijo skeleta pri otroku, ki pa je običajen, naraven pojav.

Patogena kalcinacija lahko prizadene tako moške kot ženske. Najpogostejši vzroki za težave pa so obrabne spremembe, kar pomeni, da se tkivo ali sklep enostavno obrabi. Zaradi obrabe pa se mišično tkivo začne nadomeščati z vezivnim, kar povzroča velike težave.

 Nepravilno nabiranje kalcija v ramenskem sklepu.

 

 Nalaganje kalcija v medvretenčne ploščice. 

 Usedanje kalcija v kolenskem sklepu.

Kalcinacija se najpogosteje pokaže v ramenskem obroču, in sicer v tako imenovani rototorni manšeti. Najpogosteje so prizadete mišice, ki vrtijo ramo navzven. »Rama je kroglast in gibljiv sklep. Težave s kalcinacijo pa običajno nastanejo zato, ker so mišice napeljane med dvema kostema in so mehanske obrabe zaradi obremenitev zato pogostejše,« je pojasnil Vengust.

Otroci imajo težave redko

Kalcinacija lahko pokaže zobe tudi v drugih oblikah. Primer je tako imenovana hondrokalcinoza, kar pomeni nalaganje kalcija v katerem koli sklepu ali celo v medvretenčnih ploščicah, ki se lahko pojavijo tudi pri otroku. »Vendar je ta pojav res zelo redek. Smo ga pa že imeli,« je povedal Vengust. Te otroške težave običajno same izzvenijo, zato posegi niso potrebni. Če pa se nalaganje v medvretenčne ploščice ne ustavi, lahko težave vodijo v kilo, kjer pa je potreben operativni poseg. »Kila pomeni izbočenje medvretenčne ploščice,« je povedal Vengust.

Ljudje, ki trpijo za kalcinacijo, imajo običajno bolečine, sklepi so manj gibljivi. »Nekaj se da narediti tudi s preventivo, in sicer tako, da pazimo, kako premikamo roke. Nepriporočljivo je roke odročiti nazaj in v stran od telesa nad 50 stopinj, saj takrat mišice pridejo med obe kosti in lahko pride do poškodbe,« je svetoval Vengust. Redko pa je razlog za nabiranje kalcija tudi natrganje mišice, ki povzroči, da se začne tvoriti vezivno tkivo.

Predstopnje kalcinacije

Kalcinacija ima kar nekaj predstopenj. Najprej se pojavi tako imenovani tenditis, kar pomeni vnetje mišic in tkiv na kosti. Naslednja stopnja je natrganje mišice ali pa se pojavi kalcinacija, če težav ne zdravimo.

Kalcinacijo običajno zdravimo z ultrazvočnim obsevanjem, s terapijo z udarnimi valovi in fizioterapijo. Terapija z udarnimi valovi zelo spominja na odstranjevanje ledvičnih kamnov, saj gre pravzaprav za enake težave, le da se kalcij ne nabira v notranjih organih ampak v mišicah. Lahko pa bolniku pomagajo tudi z blokado. V tem primeru gre za to, da z lokalnim anestetikom in kortikosteroidom hkrati olajšajo bolečino in zmanjšujejo vnetje.

Kalcij lahko odstranijo operativno

Ko so druge možnosti izčrpane, lahko zdravniki uporabijo tudi operativno metodo. Vzrok skušajo odpraviti artroskopsko, kar pomeni, da obrusijo del lopatice, ki pritiska na tkivo. Na ta način odstranijo izrastek, ki pritiska na mišico in povzroča bolečino. »Lahko pa tudi zašijemo mišico, če se izkaže, da je ta natrgana,« je še povedal Vengust. Zdravljenje v bolnišnici običajno traja največ tri dni, potem pa sledi še fizioterapija.

Fizioterapija je običajno kombinacija ultrazvoka in razgibavanja. »To zna biti za bolnika včasih precej boleče, vendar je rezultat zelo dober,« so povedali na ortopedski kliniki. Sledijo še vaje za krepitev mišic. Poseg in rehabilitacija sta običajno tako uspešna, da bolnik ne čuti nobenih posledic.

 

»Povratnikov« je malo

Težave s kalcinacijo se običajno ne ponovijo, lahko pa se zgodi tudi to. Dr. Vengust ocenjuje, da ima okoli deset odstotkov »povratnikov«, ki znova poiščejo pomoč zaradi enakih težav.

Na ortopedski kliniki še opozarjajo na nekatere sorodne težave, ki se lahko kažejo z nalaganjem kalcija v hrustanec. Primer je psevdoputika, ki običajno muči starejše. V tem primeru gre za nalaganje pirofosfatnih kristalov v sklepe, najpogosteje je prizadeto koleno. Med kristalopatije spada tudi relativno pogosta putika, ko se v sklepih nalaga urat in podobno najpogosteje prizadene koleno ali nožni palec. Obe bolezni določijo s pomočjo punkcije otečenega sklepa.

Povezanost vitamina D in kalcija  >>

 

Moje zdravje št. 37 / 8. maj 2007
foto: TZS, Katarina Podnar