Glog (Cratáegus oxyacántha) je najboljši prijatelj srca, kajti čudežno vpliva na srčne in živčne bolezni. Že v srednjem veku so glog poznali kot tonik za pomiritev. Spomladi, maja in junija, si lahko naberemo polne košare drobnih glogovih čašastih belo rožnatih cvetov (sveži sicer ne dišijo najbolj prijetno) in listov ter jih potem ločeno skrbno posušimo v senci na prepihu. V jeseni pobiramo rdeče, jagodam podobne mokaste plodove s trdo koščico, ki jim pravimo tudi medvedove hruške; te sušimo na soncu ali v sušilniku. Škoda, da je gloga, tega srednje velikega grma ali nizkega drevesa z rjavordečim lubjem, čedalje manj. Kje so časi, ko je bil precej razširjen v živih mejah? Še vedno ga lahko najdemo na kakšnem vrtu, drugače pa na obronkih gozdov in jas, v grmovju, na kamnitih površinah. Najbolj preprosto pa bo, če na tržnici obiščemo svojo zeliščarico, ki ji zaupamo. V lekarnah je mogoče dobiti izvleček iz glogovih jagod zoper angino pektoris, ki pa ga je priporočljivo uživati pod zdravnikovim nadzorom.

Glog vsebuje procianidine, flavonoide, kvercetin, rutin, biogene amine, eterično olje, sladkorje, čreslovine …, vse te snovi pa ugodno vplivajo na srce in ožilje: krepijo delovanje srca, izboljšajo prekrvavitev in pomirjajo. Kadar imamo občutek tiščanja v prsih oziroma razbijanja srca (srčna nevroza … ), zlasti starejši ljudje, ali pa imamo previsok ali prenizek pritisk, je glog tisti, ki bo pomiril, sprostil, uravnal pritisk in s tem odpravil tudi morebitno vrtoglavico. Pijte čaj ali pa si obkladke položite naravnost na srce, kadar ga je treba pomiriti. Zdravniki bi delovanje gloga pohvalili z besedami, da izboljša prekrvavitev srčne mišice, ker razširja koronarne žile in zvišuje toleranco miokarda na pomanjkanje kisika. Skratka, nežno uravnava delovanje srca, tudi ko začne srčna mišica popuščati. Čisti tudi poapnele žile in škodljivi holesterol, ker pa krepi krvni obtok, bo poživil tudi delovanje ledvic. Če glog uživamo redno, se bo tudi bolj celostno uravnalo naše počutje, lažje bomo premagovali telesni in duševni napor.

Glogov čaj za lahko noč

Kot smo že omenili, glog čudežno vpliva na živčne bolezni, pomaga pri nespečnosti, občutkih strahu, tesnobe. Skuhajmo si čaj, pa bomo imeli mirno, spokojno noč. Ravno zaradi trdega spanca, ki ga prinese pitje gloga, ga nekateri zbadajo za »zaspaneta« ali celo »dušilca ljubezenskih radosti«, toda to je vedno druga plat pomirjujočih zelišč.

Čaj iz cvetja in listja pripravimo tako, da v skodelico prevrete vode zamešamo malo žličko zelišč, pustimo stati od petnajst do dvajset minut, potem pa čez dan popijemo od dve do tri skodelice. Čaj lahko pripravimo tudi iz stolčenih plodov, prav tako vzamemo žličko zeli na skodelico, le da prej v mrzli vodi strte jagode namakamo do osem ur. Potem na kratko zavremo in odcedimo. Popijemo od dve do tri skodelice na dan, lahko dodamo med za prijetnejši okus.

Zelo učinkovita je tudi glogova tinktura, ki jo pripravimo iz mešanice cvetov, listov in zdrobljenih plodov ter baldrijana. Mešanico prelijemo z 60 odstotnim alkoholom, nato pa dobro zaprto steklenico s širokim vratom postavimo na sonce za dva tedna. Nato vse skupaj precedimo in tinkturo shranimo v temno steklenico. Na kozarec vode vzamemo po trideset kapljic tinkture na dan.

Iz baldrijana in gloga lahko pripravimo še eno zanimivo čajno mešanico: v enakem razmerju zamešamo cvet in list gloga, korenino baldrijana, zel bele omele, količino listov oljke pa podvojimo. Dve čajni žlički mešanice pripravimo kot poparek, čaj pijemo zjutraj in zvečer. Dobro je, če se pri daljši uporabi posvetujemo z zdravnikom oziroma uživamo mešanico zelišč pod njegovim nadzorom. Vseeno pa strokovnjaki, ki proučujejo varnost in učinkovitost zeliščnih zdravil, pravijo, da glog nima nobenih znanih stranskih učinkov ali neželenih in nevarnih učinkov v kombinaciji z drugimi zdravili. Toda če že imate diagnozo srčnega bolnika, uživajte glog le pod zdravnikovim nadzorom. Vedeti je tudi treba, da traja kar nekaj časa, preden začne glog učinkovati zdravilno, sicer pa je najbolj učinkovit kot preventiva.

Iz gloga lahko pripravite tudi marmelado ali pa grizljate sveže liste. Zanimivo, toda na Koroškem so včasih posušene in zmlete glogove plodove mešali tudi s krušno moko. Če bi ga radi sami gojili na vrtu, v drevesnici izberite malo večji grm in ga posadite v veliko jamo na sončni strani vrta. Glog je pregovorno zelo trdna rastlina, dobro pa prenaša tudi mestno onesnaženo okolje.

 

Moje zdravje št. 34 / 20. marec 2007
foto: www.sxc.hu