Tipične spremembe v puberteti
Puberteta je razvojno obdobje, ki privede do spolne zrelosti ter jo spremljajo značilne telesne in psihične spremembe, ki vodijo do osebnostne razvitosti in sprememb v načinu vedenja. Ob tipičnih telesnih pa se hitro kažejo tudi spremembe v psihičnem razvoju, ki pripomore k osebnostnemu preobratu s poudarkom na samostojnosti in neodvisnosti. Do tedaj pridobljena, priučena in privzgojena znanja, nazori in vrednote postanejo vprašljivi in pubertetniki iščejo lastne rešitve, ki pa lahko pomenijo velika odstopanja od splošnih norm, zato je lahko to obdobje tudi obdobje nesporazumov tako v družini, družbi kot tudi v šoli.
Višje vrednosti spolnih hormonov v krvnem obtoku pripomorejo k večjemu pojavu vnetij dlesni s krvavitvami kljub temu, da se količina oblog na zobni površini ne poveča. To povzroča povečana količina steroidnih hormonov, ki botrujejo spremembam na ožilju in vezivnem tkivu dlesni ter pospešujejo rast mikroorganizmov iz rodu Bacteroides. Te lahko povzročijo parodontalne bolezni. V tem obdobju so zato zelo pomembni redni preventivni pregledi pri zobozdravniku, ki mora posebno skrbno opraviti tudi pregled obzobnih tkiv in ustrezno kurativno in preventivno ukrepati, ob ugotovitvi napredovale oblike bolezni pa mladostnika čimprej napotiti k ustreznemu specialistu. V tem starostnem obdobju je še posebej pomembna ustrezna in nenehna motivacija mladostnika za izvajanje redne in skrbne ustne nege.
Nosečnost
V telesu bodoče matere se poveča količina spolnih steroidnih hormonov, ki omogočajo namestitev zarodka v maternico, njegovo rast in razvoj. Velike vrednosti predvsem estradiola, estriola in progesterona v krvi lahko predvsem v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti pripomorejo k nastanku vnetja dlesni pri nosečnicah, ki ga imenujemo »nosečnostni gingivitis«. Pojavijo se obzobni žepki, ki ob pregledu dlesni zakrvavijo, opazimo pa tudi povečano izločanje tekočine v tem tkivu. Nastanek teh sprememb pripisujemo vplivu hormonov na vezivno tkivo dlesni, na povečano rast in kolonizacijo patogenih bakterij, predvsem Prevotelle intermediae. Te vnetne spremembe lahko ublažimo s skrbno ustno nego in učinkovitim odstranjevanjem zobnih oblog. Pri nekaterih nosečnicah, statistika omenja 5 odstotkov, pa se na mestu medzobnih vzboklin dlesni sekalcev (interdentalnih papil) na predhodno vnetem področju lahko razvije pentljasta tvorba velika ne več kot 2 cm, ki ob dotiku rada zakrvavi. Imenujemo jo »nosečnostni granulom« ali epulis. Njen vzrok nastanka je prav tako posledica hormonskih sprememb, predvsem progesterona in estradiola ter njunega vpliva na vaskularne spremembe tkiva. Tvorba ponavadi uplahne in izgine sama po porodu, ko se uredijo hormonske spremembe. V primeru, da ostane, jo je priporočljivo odstraniti po porodu, saj se drugače v času ponovne nosečnosti rada ponovi.
V zadnjem času pa so z raziskavami potrjene ugotovitve, da lahko napredovana in nezdravljena parodontalna bolezen nosečnice vpliva na nizko porodno težo (manj kot 2500 gramov) in prezgodnji porod. V Sloveniji je po statističnih podatkih 6 odstotkov, po svetu po okrog 11 odstotkov takih otrok. Najpogostejše vzroke najdemo v nizkem socialnem statusu, neustrezni prenatalni negi, jemanju mamil, alkoholizmu, kajenju, povišanem krvnem tlaku, diabetesu, velikem številu porodov ter okužbah sečil in rodil, vendar so zadnje raziskave po svetu pokazale tudi na možen vpliv okužbe s parodontalno patogenimi (bolezenskimi) bakterijami. Povečano število teh bakterij in zvišana koncentracija prostaglandinov E2 v dlesenski tekočini omogočata vdor mediatorjev v krvni obtok in skozi placento v amnionsko tekočino plodu. Oba dejavnika pomenita kar sedemkrat večje tveganje za prezgodnji porod. Kljub temu, da se nivo zobozdravstvenega varstva izboljšuje je potrebno nosečnice seznaniti z dejavniki, ki lahko povzročajo težave, in s tem vplivati na še boljši odnos do zdravja. Za zdravljenje je najprimernejše drugo trimesečje nosečnosti, ko je razvoj organov, ki se v glavnem odvija v prvem trimesečju, končan in morebitni posegi ne vplivajo na nastanek razvojnih anomalij pri otroku. Stomatologi ob takih posegih ali predpisovanju zdravil priporočamo nosečnicam še razgovor z osebnim ginekologom, ki izvaja prenatalno (predrojstveno) zaščito.
Moje zdravje št. 35 / 3. april 2007
foto: Miha Škerlep