Večina od nas, žonglerjev z obveznostmi v z dosežki obsedeni družbi, užitek pogosto zapostavlja. Imamo ga za nekaj, česar se je treba sramovati, ne pa za cilj, za katerega se splača prizadevati enako kot za uspešnost, srečo in smisel.
Martin Seligman, ustanovitelj Pozitivnega psihološkega gibanja, pravi o sreči, da vključuje tri pomembne sestavine: veselje, smisel in užitek. Aristotel je dejal, da je užitek začetek in konec srečnega življenja, filozof Stuart Mill pa je verjel, da si glede svoje smrti lahko želimo edino, da bi umrli med predajanjem užitku in brez bolečin.

Tom Hodgkinson, urednik Brezdelneža in pisec dela Kako biti brezdelen, pritrjuje, da je moderna družba nagnjena k zapostavljanju užitka. »Kakor da je človeška duša dvoobrazni Janus; v nas sta želja 'jejmo, pijmo in se veselimo, ker lahko že jutri umremo' in obenem prepričanje, da 'življenje ni praznik, ampak borba za svetlejši jutri'. Trenutno svet meri obraz, ki ugodje žigosa s prezirom. To je v določenem pogledu tudi dediščina protestantske delovne etike. Služi vodilnim strukturam in jim zagotavlja pokorno, delavno in asketsko družbo. Užitkarstva se namreč drži priokus uporništva. Toda občutek krivde, ki ga spremlja, je naša umetna stvaritev.«

Po Hodgkinsonu zapostavljanje užitka lahko zmanjšuje našo storilnost in ustvarjalnost. Občutki krivde ali samokritičnost ne rodijo sadov, pravi. So le posipanje s pepelom. Dojeti moramo, da je hedonizem v redu in še več kot slednje. Ugodje nas spomni, da je življenje vredno živeti, ne le prestati. Težišče tako z dolžnosti prestavimo na nas same, na naše prijatelje in družine.

Tiste odrasle, ki jih skozi življenje še vedno vodi lastna trda roka, dr. Harry Witchell, psiholog na Univerzi v Bristolu, uči, kako naj si privoščijo več užitka: Potrebujemo več neposrednega ugodja, ki ni posledica omame. Kako pa naj to dosežemo?

Najprej se moramo zavedati, da je pojem užitek izmuzljiv in težko opredeljiv. Vključuje čutnost, lahko pa nas dvigne tudi nad telesno ugodje; v tista kratka, a veličastna doživetja, ko nas prežameta sreča in zadovoljstvo.

Različnost enakih

Užitek je subjektiven. Če radi vozite hitre avtomobile ali uživate v plavanju v morju, gre za isto. Ugodje nastopi, ko se poveča raven živčnega prenosnika dopamina. Sken možganov kaže, da se določeno možgansko območje tedaj prebudi. V študiji leta 2005 so znanstveniki opazovali ženske možgane, medtem ko so orgazem doživljale ali ga hlinile. Partnerji žensk razlike niso zaznali, znanstveniki pa.

Dejstvo, da se možgani enako odzivajo na dovoljeno kot nedovoljeno, je dobro. Vseeno pa se mnogi užitkom ne morejo prepustiti, ker jih obvladuje predstava, da je ugodje nekaj slabega. Nekatere begata pomislek, da je ugodje sicer dobro za tistega, ki ga doživlja, ne pa za njegovo okolico, in strah, da je uživati sebično. Marsikatera mama meni: »Nikoli nimam dovolj časa za otroke in moža. Če si bom vzela čas zase, bo prikrajšan nekdo drug v družini.«

Morda se bojimo, da je predajanje užitkom izguba časa, ali da se užitkom, čim jih bomo okusili, ne bomo več znali niti hoteli upreti. Naš cilj je delo. Vse, kar nas v tej tako orientirani družbi ne dela boljših, sposobnejših ali bogatejših, se označuje kot otročje ali celo nemoralno.

Na bolj osebni ravni nas zaradi predajanja užitku peče vest, tudi ker imamo iluzije, kdo naj bi bili. Morda smo zmotno prepričani, da ne smemo biti nikoli brez dela. Ugodja nas je strah, ker se bojimo, da smo leni ali plehki, če so nam všeč lagodni popoldnevi ali španske nadaljevanke.

Toda ugodje koristi tako posamezniku kot družbi, saj pripomore k sreči in blaginji. Diametralno nasprotni stráni vaše narave sta povsem združljivi: lahko ste delovni in smelo stopate za svojimi cilji ter ljubite poležavanje ob koncu tedna. Srečnejši ljudje se bolje odločajo in rešujejo težave ter raje in bolje pomagajo drugim.

Kako torej do več užitka? Witchell meni, da so glavne poti tri: razmišljati drugače, drugače početi stvari in početi druge stvari.

Poti do užitka

Sprememba mišljenja je nekako najpreprostejša možnost. Če se ne vdajamo temnim mislim, postane življenje veliko svetlejše in lepše.

Potrudite se, da boste prijetna doživetja, ki vam napolnjujejo življenje, kar najbolj izkoristili in jih naredili še lepša. Obisk savne nadgradite z masažo in dobro družbo. Dodajte življenje dnevom.

Tretje priporočilo nosi največji naboj, a ga je težko dosledno uresničevati. Da bi spremenili svoje početje, se boste morali spremeniti tudi sami, pa ne le navznoter, ampak tudi navzven, do drugih. Nekatere vaše vloge in dolžnosti od vas morda zahtevajo, da opravljate stvari, ki vas morijo in vam onemogočajo početi, kar bi vas spravilo v dobro voljo.

Vse dobre stvari so prepovedane, nemoralne ali pa redijo? … Ne, razmišljajte drugače: Napišite si seznam stvari, ob katerih uživate – seks, dobro kosilo, družba …? – in povečajte njihov odmerek v svojem življenju.

Ko je dan za vami, se spomnite treh stvari/dogodkov/ljudi, ob katerih vam je bilo tisti dan najprijetnejše, in jih podoživite.

Izurite se v simbolnem mišljenju: Pomislite na ugoden občutek (samozavest, sproščenost, smelost), ki bi ga radi doživljali, kjer/kadar ga ne. Zdaj se domislite poljubne živali in jo umestite v prostor in čas, ki bi vam lahko pomagala izkusiti dobro počutje. Razmišljajte polno in plastično – vizualizirajte. Ta tehnika deluje, ker je simbolika učinkovitejša od abstraktnosti. Resda je lažje reči: »Zamisli si, da imaš neverjetno moč,« a je poleg tega treba biti tudi sposoben izključiti izgovore (»Saj sem prava copata«). Ker so živali posredniki, s katerimi se lahko poistovetimo, se bolje obnesejo kakor simboli moči ali zaupanja, npr. gora.

Naslednja možnost so asociacije, ki temeljijo na pogojevanju, ki ga je opisal Pavlov. Z njimi si lahko pomagamo, da nam je prijetno ob dogodkih, ki nam navadno ne nudijo ugodja: izberite si spomin, ob katerem se počutite dobro, in si izberite konkretno »geslo«, npr. tlesk s prsti, zaprite oči, pomislite na spomin in naglo izvedite geslo ter ju s tem povežite. Naučili se boste povezovati drugega z drugim in naposled vam bo ugodje priklical že sam tlesk s prsti.

V mislih si večkrat zavrtite srečen spomin na ugodno doživetje in si vse predstavljajte v še lepši in svetlejši luči. S to tehniko ste lahko bolj razpoloženi pred situacijo, ki vas ne mika ravno preveč.

V dobro razpoloženje vas še kako uspešno spravi tudi glasba, ki vam je resnično všeč.

Senčna stran užitka je njegova minljivost. Prvi grižljaj čokoladne torte je omamen, po nekaj naslednjih občutek izpuhti. Presežemo ga lahko tako, da se lepega in dobrega nauživamo počasi in z vso predanostjo.

 

Moje zdravje št. 33 / 6. marec 2007

ilustracija: Emil Vega