O njihovih vzrokih, posledicah in zdravljenju smo povprašali prof. dr. Dragico Majo Smrke, specialistko kirurginjo travmatologije iz Kliničnega centra.

»Degenerativne spremembe v sklepih se začnejo na sklepnem hrustancu, ko pride do njegovega pospešenega obrabljanja. Vsebnost vode v hrustancu se zmanjša, hrustanec spremeni svoje biomehanske lastnosti, postaja občutljivejši na delovanje mehaničnih sil in postane razpokan ter se zmehča,« razloži naravo teh sprememb prof. dr. Smrketova in pove, da se najpogosteje pojavijo zaradi staranja hrustanca in izgube sposobnosti njegovega obnavljanja, lahko pa tudi kot posledica poškodbe. Take spremembe napredujejo še posebej na mestih, kjer je bil sklepni hrustanec zaradi poškodbe, kot je zlom, prekinjen, istočasno pa je bila porušena skladnost sklepnih površin. Vzrok za nastanek degenerativnih sprememb je lahko tudi pretirana obremenitev normalnega sklepnega hrustanca pri nepravilno razvitih sklepih, ekstremnih športnih obremenitvah ali povečani telesni teži. Vzrok je lahko tudi spremenjena kakovost sklepnega hrustanca zaradi vnetnih in presnovnih boleznih, na primer revmatičnega in uričnega artritisa, lahko pa so degenerativne spremembe posledica poškodb sklepov, vsklepnih zlomov ali izpahov sklepa.

Od bolečega kolena do nepokretnosti

Čeprav so degenerativne spremembe značilne za starejše življenjsko obdobje, se lahko po besedah prof. dr. Smrketove pojavijo predvsem v malih sklepih hrbtenice že v zgodnji življenjski dobi zaradi različnih obremenitev in nepravilne drže. Pojavijo se lahko v sklepih prstov rok, predvsem v palcu kot posledica mehanične preobremenitve, sicer pa so najpogosteje prizadeti veliki sklepi, predvsem kolk in koleno, ki sta vsakodnevno izpostavljena velikim fizičnim obremenitvam.

Bolečina je vodilni klinični znak, ki opozori na patološko dogajanje v sklepih. Tako začetne degenerativne spremembe spremljajo občasne bolečine v sklepih in okorelost, simptomi pa sčasoma postanejo intenzivnejši, zlasti po večjih obremenitvah, kot je npr. daljša hoja po neravnem terenu. Bolečina se sčasoma povečuje, sklepi postajajo slabše gibljivi, lahko otečejo in so toplejši. V končni fazi pride do vidnih deformacij sklepov, do tako imenovane X ali O oblike kolen, otrdelosti sklepov in prikrajšav spodnjih udov. Bolniki s takimi spremembami postanejo slabo pokretni, pojasnjuje prof. dr. Smrketova.

Pomembno je preprečevanje bolezni

Za samo zdravljenje je potrebno najprej postaviti pravilno diagnozo. Zato je pomembno, poudarja prof. dr. Smrketova, da bolnik posreduje zdravniku vse podatke o težavah, to je o pogostosti pojavljanja bolečin, morebitnem otekanju sklepa, občutku nestabilnosti, zatikanju in pokanju v sklepu, povišani telesni temperaturi, pridruženih boleznih in morebitnih predhodnih poškodbah. Zelo pomembno je preprečevanje bolezni, pravočasno zdravljenje prirojenih in pridobljenih nepravilnosti in tudi stanj po poškodbah. Tako je pri zdravljenju intraartikularnih (znotrajsklepnih) zlomov potrebna čim boljša obnovitev sklepne površine. »S pravočasnim rekonstrukcijskim operacijskim posegom lahko dosežemo biomehansko ugodnejši položaj sklepa in s tem počasnejše napredovanje degenerativnih sprememb, saj se s tem zmanjšajo nepravilne obremenitve sklepnih površin,« pojasnjuje in opomni, da lahko obremenitve pogostokrat bolniki zmanjšajo že sami z razbremenjevanjem oziroma s hojo z berglami in preprečevanjem prekomerne telesne teže. V primeru napredujoče artroze, hudih bolečin, slabe gibljivosti kolka ali kolena in s tem slabše kakovosti življenja pride v poštev vgraditev kolčne ali kolenske endoproteze ali zatrditev sklepa. Pri nekaterih obolenjih lahko vnetja v sklepih zmanjšamo z uživanjem zdravil proti vnetju in bolečini, kot so nesteroidni antirevmatiki. Vendar pa Smrketova opozarja, da njihovo redno in neprekinjeno dolgotrajno jemanje zaradi možnih stranskih učinkov ni priporočljivo. Napredovanje degenerativnih bolezni se lahko upočasni z ustreznimi injekcijami v sklepe, ki izboljšajo presnovo hrustanca, Smrketova pa odsvetuje intraartikularno aplikacijo kortikosteroidov, ki samo vnetje sicer hitro umirijo, na sam hrustanec pa nimajo pozitivnega učinka. Težave se lahko včasih zmanjšajo tudi z artropskim izpiranjem kolenskega sklepa, s čimer se odstrani hrustančasti drobir iz sklepa.

Kaj lahko storimo sami?

Sami lahko zmanjšamo obremenitev najbolj prizadetih sklepov s prilagoditvijo življenjskega sloga, to je z zmanjšanjem telesne teže, izogibanjem aktivnostim, ki bolečino povzročijo ali ojačajo, na primer agresivni športi, hoja po neravnem terenu, težko fizično delo. Potrebno je skrbeti za ustrezno razgibavanje prizadetih sklepov in krepitev mišičja spodnjih udov. To lahko dosežemo s primernimi športnimi aktivnostmi, lahko s skupinsko vadbo, predvsem pa z vsakodnevnim razgibavanjem doma. Priporočljiva je občasna fizioterapija, plavanje, kolesarjenje in nasploh skrb za ohranjanje telesne in psihične kondicije. Bolečino lahko lajšamo tudi z masažo obolelih sklepov z različnimi kremami in z uživanjem zdravil.
Obisk pri zdravniku je v primeru kroničnih bolečin v sklepu vedno priporočljiv, pravi prof. dr. Smrketova, »saj lahko le na tak način postavimo pravo diagnozo, bolniku pa posredujemo navodila, z upoštevanjem katerih preprečimo hitro napredovanje degenerativnih sprememb«. Nedvomno pa je obisk zdravnika nujno potreben pri akutno nastali bolečini v sklepu s spremljajočo povišano telesno temperaturo, v primeru intenziviranja bolečin v sklepih, slabe in boleče gibljivosti sklepa, slabe sposobnosti hoje in opravljanja drugih aktivnosti.

 

Moje zdravje št. 33 / 6. marec 2007
foto: Tuna