Dihala se začnejo z nosom in usti ter se skozi dihalne poti nadaljujejo do pljuč. Tam se življenjsko pomemben kisik iz ozračja izmenjuje z ogljikovim dvokisom, ki je nastal v človeških tkivih. Dobro stanje največjih dihalnih poti sapnika in bronhov, ki dovajata zrak levemu in desnemu delu pljuč, je tako izrednega pomena za brezhibno delovanje dihalnega sistema. Pri bronhitisu se zaradi vnetja te poti zožijo, bolnik poleg povišane telesne temperature, utrujenosti, mrzlice in vnetega žrela tudi težko pride do zraka.
Ne docela pozdravljen oziroma večkrat ponavljajoči bronhitis lahko preide v kronično obliko. Za bolnike s kroničnim bronhitisom so značilni pojavi bolezni, ki so še posebej pogosti v zimskem času, vzrok zanje je lahko tudi daljše zadrževanje v zakajenih prostorih. Akutna poslabšanja kroničnega bronhitisa se pojavijo, če so bakterije prisotne v bronhialnem drevesu, razmnožijo in povzročijo čezmerno nastajanje sluzi. S tem je povzročena kongestija in oteženo odstranjevanje škodljivih bakterij iz pljuč. Klinične izkušnje kažejo, da imajo bolniki s kroničnim bronhitisom do tri poslabšanja na leto in da več kot polovico teh poslabšanj povzročijo bakterijske okužbe (M.Miravitlles v Epidemiology of COPD Exacerbations; Clin Pum Med 2002).
Levo: Profesor Antonio Anzueto predava na Univerzi v Teksasu in je predstojnik oddelka za pulmologijo/intenzivno nego na South Texas Veterans Health Care System, San Antonio, Texas, ZDA.
Desno: Onkolog in doktorand organske kemije dr. Harald Landen je vodja Mednarodnega Post marketinškega nadzornega centra za Bayer Health Care v Leverkusenu.
KOPB in kronični bronhitis
Pri kroničnem bronhitisu je lahko osnovna bolezen tudi KOPB (kronično obstruktivna pljučna bolezen). Skoraj vsi bolniki s KOPB-jem imajo nekatere elemente kroničnega bronhitisa, katerega značilnost je trdovraten kašelj, ki traja vsaja tri mesece na leto in vsaj dve leti zapored. Pri bolnikih s kroničnim bronhitisom se akutni pojavi bolezni pokažejo z nenadnim stopnjevanjem kašlja, povečanim nastajanjem sluzi in izmečka (sputuma). Ljudje simptome kroničnega bronhitisa pogosto zanemarjajo, vse dokler bolezen ne doseže napredovale faze – zanemarjajo jih v zmotnem prepričanju, da bolezen ni smrtno nevarna. Do trenutka, ko bolnik obišče zdravnika, so pljuča lahko že močno prizadeta, kar posledično privede do pojava resnih težav z dihanjem.
Zdravljenje kroničnega bronhitisa je usmerjeno v zmanjšanje draženja bronhialnega drevesa. Dokazano je, da antibiotiki koristijo pri zdravljenju akutnih bakterijskih okužb, povezanih s kroničnim bronhitisom. Če obstaja nagnjenost k zapiranju zračnih poti v pljučih, je mogoče predpisati bronhodilatatorje, ki pomagajo sprostiti in odpreti te poti. Bolnik se mora tudi izogibati zakajenemu ali kako drugače onesnaženemu zraku, potrebno je odpraviti vse vire, ki bi lahko dražili sluznico nosu oziroma žrela.
Oceniti potek napredovanja bolezni
Zgovorni so rezultati študije GIANT, ki so bili nedavno predstavljeni v španskem Sitgesu. Doslej največja študija antibiotikov prinaša namreč presenetljive ugotovitve. Do konca marca 2006 so raziskovalci zbrali podatke od skupaj več kot 47.000 bolnikov, vključenih v študijo GIANT (Greatest International Antibiotic Trial). Ko se bo leta 2007 končala, naj bi po pričakovanjih zajemala blizu 50.000 bolnikov po vsem svetu. Namen raziskave je oceniti celoten potek napredovanja AEKB-ja (akutne eksacerbacije kroničnega bronhitisa) in morebitne dolgoročne koristi zdravljenja z antibiotikom med enoletnim spremljanjem. Hkrati študija prinaša zanesljivo, globalno znanje o epidemilogiji kroničnega bronhitisa in o tipičnih značilnostih takih bolnikov. Preskušanje naj bi predvidoma odgovorilo na številna vprašanja o poznavanju te bolezni med zdravniki, o njenem vplivu na bolnike in o koristih zdravljenja AEKB-ja z antibiotikom moksifloksacinom.
Koristnost antibiotika
Prof. Harald Landen, dr. med., je predstavil GIANT-študijo kot postmarketinško, hkrati je natančneje definiral potek postmarketinškega zbiranja podatkov. Glavna vprašanja študije, ki bo tekla do konca leta, so kdo najpogosteje zboli za AEKB-jem, kako AEKB prizadene bolnika, kakšen je odnos bolnikov oziroma zdravnikov do obolenja, kakšno korist imajo od zdravljenja z moksifloksacinom (aveloxom) bolniki in ali obstajajo razlike med evropsko in azijsko populacijo bolnikov z AEKB-jem.
Prof. Antonio Anzueto, dr. med., je razgrnil podatke, ki primerjajo evropske in azijske bolnike z AEKB-jem. Pokazalo se je, da je povprečen evropski bolnik starejši od tistega v Aziji, ima daljšo zgodovino bolezni in je doživel več poslabšanj le- te. Hkrati Evropejci večkrat obiščejo zdravnika in tudi dobijo več predpisanih zdravil, tako kortikosteroidov kot antibiotikov. Po drugi strani so zdravniki nagnjeni k podcenjevanju resnosti obolenja na obeh primerjanih celinah. Učinkovitost pri jemanju antibotika moksifloksacina se je pokazala enako uspešna tako pri evropskih bolnikih kot pri tistih iz Azije. Povedal je, da je že nedavna raziskava MOSAIC pokazala, da antibiotično zdravljenje z moksifloksacinom (avelox) ugodno vpliva na kratkoročne in dolgoročne izide, še posebej pri bolnikih starejših od 65 let in tistih s hujšimi simptomi bolezni. S študijo GIANT pa bi radi ugotovili, ali se ti ugodni učinki, ugotovljeni v kliničnih preizkušanjih, kažejo tudi v resničnem življenju.
Kot že omenjeno, imajo mnogi simptome AEKB zgolj za neprijetnost z le malo resnimi posledicami. Podatki študije govorijo drugače – zaradi resnosti poslabšanja bolezni so bile pri večini običajne dnevne dejavnosti močno prizadete! Eksacerbacija pogosto pomeni selitev bolnika v bolnišnico, kjer lahko dobi vso zdravstveno podporo, vključno s kisikom oz. morebitnim potrebnim oživljanjem vred. Eksacerbacija pomeni dneve, ko se bolnik bori za vsak vdih, in noči z malo ali brez spanca. »Kolikor prej takšno akutno stanje mine, toliko bolje,« je prepričan dr. Marc Miravitlles in doda, da je zgodnje in učinkovito lajšanje simptomov pri zdravljenju AEKB-ja osnovni cilj – terapija z moksifloksacinom pa nedvoumno pomaga, da ga bolniki dosežejo. Dr. Miravitlles je opozoril tudi na nepričakovan izsledek študije – namreč le pri tretjini vseh bolnikov je bila ob eksacerbaciji opravljena spirometrija in izmerjen FEV1.
Prof. Santiago Ewig je govoril o rezultatih, ki obravnavajo vlogo antibiotika moksifloksacina v zdravljenju akutnih poslabšanja kroničnega bronhitisa. Zdravilo avelox se je izkazalo kot zelo uspešno. Moksifloksacin je bil predpisan posameznikom v skladu s priporočili – od 5 do 10 dni, pri 63 odstotkih se je poslabšanje močno umirilo že po treh dneh jemanja, po petih dneh pa pri 90 odstotkih, kar je v skladu z izsledki prejšnjih študij.
Bolniki so zdravilo zelo dobro prenašali – 97,42 odstotka pacientov ni imelo namreč nobenega neželenega stranskega učinka, z zdravilom pa je bilo zelo zadovoljnih 96,5 odstotka vseh obravnavanih bolnikov.
Moje zdravje št. 33 / 6. marec 2007
foto: www.sxc.hu
