Korenje je eno najboljših sredstev, s katerim se obvarujemo ali rešimo gnilobnih procesov v črevesju. Pri želodčno-črevesnem katarju je korenje eno najboljših zdravil, saj spravi tudi najobčutljivejšo prebavo hitro v red. Zlasti želodčne in črevesne težave malčkov hitro olajšamo z lahkoprebavljivo jedjo, ki jo pripravimo tako, da 500 gramov olupljenega korenja skuhamo z 200 grami vode v gosto kašo, le-to pretlačimo skozi sito in ji primešamo liter goveje juhe. Ko smo že pri otrocih; kadar pri dojenčkih z mlečno prehrano ne dosegamo več napredka, mleko zamenjamo s korenčkovo kašo. Telesni razvoj postane očiten, telesna teža se poveča, poveča pa se tudi otrokova odpornost. Čeprav v korenju ni posebno veliko vitaminov B in C, pa je karotin, zasnova vitamina A, zastopan zelo obilno; iz njega nastaja v jetrih vitamin A. Otroci, ki jedo veliko korenja, lahko dobijo v očeh, na nosu, licu in v ušesih rumenkast navdih, ki ga lahko zamenjamo z zlatenico. Barvo v resnici izloča rumena snov, ki jo vsebuje karotin in ki je popolnoma nenevarna ter izgine, takoj ko korenček prenehamo uživati. Korenje ni le eden najdragocenejših dodatkov za dojenčke, tudi šolarji naj ga uživajo več. Na tem področju je lahko vsem za zgled Norveška, kjer dobivajo šolski otroci pred poukom obvezno nasitno jed, ki sestoji iz ovsene kaše in naribanega surovega korenja. Zvečer namočijo ovsene kosmiče v posnetem ali polnomastnem mleku, zmes čez noč pokrijejo, zjutraj pa nastrgajo korenje in ga primešajo kaši. Jed pred postrežbo pogrejejo in osladijo z neprečiščenim sladkorjem ali medom. S tem zajtrkom, ki so ga po mestu Oslo imenovali »oselski zajtrk«, se je naglo izboljšalo zdravstveno stanje norveških otrok. Izboljšali so se tudi učni uspehi, otroci pa so bili po več zaporednih urah sedenja v šolskih klopeh manj utrujeni.

Če se vrnemo k učinkom korenja, s katerimi smo začeli; korenčkov sok vsrkava odvečno želodčno kislino in odpravlja zgago. Četrt litra korenčkovega soka menda odpravi zgago brez posledic in učinkoviteje kot soda bikarbona. Če imate sokovnik, si lahko sok pripravljate kar doma, saj se korenje dobi skozi vse leto. Vseeno je, ali se odločimo za sok ali za narezano sveže korenje. Tudi kot prikuha je korenje zelo zdravo, vendar se glede zdravilnosti ne more meriti s surovo zelenjavo. Malokdo ve, da surovo korenje najhitreje prežene iz črevesja gliste. V ta namen je treba dnevno pojesti od dva do tri surove korene. Mogoče res ne najbolj »in«, toda korenčkova dieta je, pravijo, odlična pri odpravljanju vodeničnih oteklin in naravno zdravilo za zdravljenje ledvičnih obolenj.

Nasveti starih zeliščarskih knjig

Nekoč so zelo častili korenjev sirup, ki je veljal za izvrstno zdravilo proti prehladnim obolenjem, zlasti proti gripi in bronhitisu, začetni pljučnici in proti vnetju grla. Stari in mladi so na veliko in z velikim uspehom uporabljali ta sirup. Korenje so skrbno oprali, drobno narezali in iz njega iztisnili sok. Svežemu soku so nato dodali neprečiščen sladkor ali kandis in ga skuhali v gost sirup. Pripravljen sirup so natočili v širokovrate steklenice in jih zamašili s pergamentnim papirjem. Po potrebi so zdravilo jemali po jedilnih žlicah.

Korenje so uporabljali tudi kot pripomoček za hitrejše celjenje ran. Na rano so položili svežo rezino korenja, obrnjeno z rezno ploskvijo k njej. Tudi na opekline so polivali sveže stisnjen korenčkov sok ali pa nastrgali korenčkovo kašo in jo kot obkladek položili na rano. Takšen obkladek so vsako uro menjali.

Ljudsko zdravilstvo je do podrobnosti prevzelo navodila, ki jih je leta 1563 napisal P. A. Matthiolus. Po njegovem pisanju korenje koristi želodcu, spodbuja tek in opravljanje zakonskih dolžnosti. Proti žolčnim kamnom je Matthiolus svetoval korenje skupaj z listjem skuhati v vodi, zliti vodo v kad in sesti vanjo. Korenje je bilo že v njegovem času na dobrem glasu kot sredstvo za krepitev in pomirjanje. Preizkusite, ali izročilo drži.

 

Moje zdravje št. 52 / 4. december 2007

foto:www.sxc.hu