Z grozdjem se posladkajte, ko začutite upad energije

Grozdje trgamo in se z njim sladkamo od sredine poletja do konca oktobra. Meso grozdnih jagod je odličnega okusa, vendar največ dragocenosti skriva lupina, ki je pogosto kisla, trpka. A nič ne de. Če jagod ne morete pogoltniti v celoti, lupinico po temeljitem žvečenju, ko izpusti sok, preprosto izpljunite in s tem ne boste ničesar izgubili. Prebava se namreč začne že pri žvečenju.

Z grozdjem se posladkajte, ko začutite upad energije ali ko želite potešiti manjšo lakoto. Sladkor, ki ga je v grozdju kar 20 odstotkov, je tisti, ki vam bo dvignil razpoloženje, izboljšal zbranost in vas napolnil z energijo. Vendar se mu morajo sladkorni bolniki prav zato odreči. Grozdje vsebuje zanje preveč sladkorja. Vsi deli grozda – lupina, sočno meso in peške – so zakladnica mineralov in vitaminov. Mangan in magnezij sta dobra za kosti, delovanje ščitnice in mišic, vitamini skupine B pa so pomembni za presnovo in dobre živce. V grozdju ne manjka niti vitamina C, zato poleg limon grozdje velja za pomembnega podpornika imunskega sistema. Še nasvet za vse tiste, ki pazijo na svojo telesno težo in vnos maščob: z grozdnimi jagodami obložite pečenke, na primer perutnino in divjačino, in maščobe se bodo raztopile. Z balastnimi snovmi bodo grozdne jagode po obilnem kosilu olajšale tudi vašo prebavo in preprečile zaprtje. Prav nasprotno pa grozdni sok v domači lekarni velja kot zdravilo proti driski. Tudi peške, ki jih največkrat izpljunemo, skrivajo v sebi pomembne snovi, ki varujejo pred nevarnimi vrednostmi holesterola, skrbijo za srce in izboljšajo prekrvavitev. Ker grozdje spodbuja izločanje sečne kisline, pomaga pri putiki in revmatskih težavah pa tudi pri vnetju ledvic in mehurja. Sočni sadeži imajo ne nazadnje tudi lepotilni učinek: lasem in koži vračajo privlačen videz. Toda pozor: grozdje je ena najbolj škropljenih vrst sadja, zato ga pred uživanjem temeljito operite.

Vino koristi tistim, ki pitje obvladajo

V zadnjih letih se veliko piše o tem, kako so pri pivcih vina srčni napadi redkejši in da ti živijo dlje od popolnih abstinentov. Zdravilni učinek vina na srce in ožilje pripisujejo snovi, ki se skriva v ovoju grozdnih jagod. Imenujemo jo resveratrol. Resveratrol je fitoaleksin, vrsta antibiotične sestavine, ki jo rastlina proizvaja kot svoj obrambni sistem proti boleznim. Že pred desetletji so ugotovili, da resveratrol sodi med najučinkovitejše antioksidante, ki ščitijo telo pred prostimi radikali; zato tudi preprečujejo bolezni srca in ožilja, vnetne procese ter nekatere vrste raka. Vsebnost resveratrola v vinu je povezana z dolžino časa, v katerem je kožica jagode prisotna v fermentacijskem postopku, zato je koncentracija te izjemne snovi višja v rdečem kot v belem vinu, kjer je kožica odstranjena zgodaj v proizvodnji vina. Vrsti, ki slovita po visokih vsebnostih resveratrola, sta modra frankinja in modri pinot. Grozdni sok, ki ni fermentiran, ni pomemben vir resveratrola. Spodbudna izhodiščna spoznanja o učinkih resveratrola so spodbudila znanstvenike po svetu k nadaljnjim kliničnim raziskavam, ki bodo natanko pokazale, kakšni odmerki resveratrola so učinkoviti pri preprečevanju bolezni srca in ožilja ter raka. Zelo tanka je namreč meja med kulturnim pitjem in zlorabo zdravniških priporočil o kozarčku rujnega po obilnem kosilu, ki vodi v vse številnejše primere alkoholizma. Svetovna zdravstvena statistika uvršča skupek znamenj odvisnosti od alkohola na tretje mesto, takoj za boleznimi srca in ožilja ter malignimi tumorji; kar od 20 do 30 odstotkov bolnikov, ki se zdravijo v bolnišnicah zaradi različnih bolezni, ima okvare, povezane z zlorabo alkohola. Končajmo torej, da pitje vina koristi tistim, ki pitje obvladajo. Če ne poznate meje, se vina raje vzdržite in posezite po varnem, a vseeno zdravem grozdnem soku.

Sladki post

Grozdje vsebuje velike količine vode, v kateri so raztopljeni minerali in vitamini, nima pa veliko kalorij, zato je jesen, ko je grozdja v izobilju, idealen čas, da telesu privoščite enodnevni post. Kupite si kilogram ali dva grozdja in ga jejte skozi ves dan v neomejenih količinah. Ker grozdje vsebuje sladkor, velike količine vode in celuloze, vas sladki post ne bo pretirano izstradal, saj omenjene snovi poskrbijo za energijo in občutek sitosti. Enodnevna dieta, ki jo lahko podaljšajte z nekajdnevnim sladkanjem s kilogramom ali z dvema grozdnih jagod ob sicer običajnih obrokih, vas bo očistila strupov; pozdravila bo tudi blažje zdravstvene težave. Uredila se bo prebava, tehtnica se bo ustavila, ublažile se bodo revmatične težave in v polnem sijaju bo zažarela vaša polt. Grozdje bo telo založilo še z izdatnimi zalogami vitaminov B in C, tako da boste zimo nedvomno pričakali prekipevajoči od zdravja.

 

Moje zdravje št. 47 / 25. september 2007

foto: www.sxc.hu, olustracija: Jin