Kako jo torej zaščititi, da bi kljub negativnim dejavnikom ostala zdrava in v dobri formi? Nekaj nasvetov o skrbi in ustrezni negi kože nam je zaupala mag. Metka Adamič, dr.med., spec. dermatovenerologije z Dermatološkega Centra Parmova v Ljubljani.

Koža pozimi ne spi

Temperaturne razlike vplivajo skrajno negativno na našo kožo. Medtem ko je zunanja temperatura pozimi pogosto pod lediščem in se rezkemu mrazu pridružita še veter in vlaga, je v notranjih prostorih zrak pogosto pregret in suh. Mag. Metka Adamič je povedala, da je med evolucijskim razvojem človeški organizem sicer razvil številne mehanizme za prilagajanje na spremembe v okolju, med drugim tudi na skrajna temperaturna nihanja. »Pred negativnimi zunanjimi dejavniki nas ščitijo kožne celice in maščobe povrhnjice, ki tvorijo t. i. zaščitno pregrado. Z različnimi mehanizmi, kot so termoregulacija, zaščita pred izhlapevanjem in UV-sevanjem, koža pomaga ohraniti nespremenjeno notranje okolje, v katerem naš organizem deluje optimalno«.

Vendar pa, kot dodaja mag. Metka Adamič, lahko pride pozimi zaradi zgoraj omenjenih fizikalnih dejavnikov (med katerimi je najpomembnejša nizka temperatura), tudi do poškodb kožnih celic. Tako npr. dolgotrajna izpostavljenost izredno nizkim temperaturam (pod ničlo) povzroči ozebline in omrzline. Hitro menjavanje toplega in hladnega okolja v nekaterih primerih pripelje do nastanka razširjenih drobnih žil. Če temu dodamo še nevarnosti, ki jih prinaša višinsko sonce, medtem ko visoko na smučiščih brezskrbno uživamo v zimskih radostih, so lahko negativne posledice na naši koži hitro vidne.

Previdno pred soncem

Mag. Metka Adamič svetuje, da je ob zimskih rekreacijah na snegu zlasti pomembno upoštevati naslednje: »Ob sončnih dneh oz. ob športnih aktivnostih na prostem je potrebno redno uporabljati zaščitna sredstva pred UVA in UVB-žarki (z zaščitnim faktorjem, ki naj bo najmanj 20), saj je na višji nadmorski višini sevanje zaradi tanjše atmosfere večje, odbojnost sevanja na snežni površini večja«.

Po besedah mag. Metke Adamič, je priporočljivo prilagajati aktivnosti v naravi napovedanemu UV-indeksu, ki ga spremljamo iz medijev. Pozimi je UV-sevanje vsekakor manjše kot v poletnem času, vendar pa ne zanemarite naslednjih dejavnikov, na katere je potrebno misliti ob vsakem letnem času (tudi pozimi), in sicer:

- UV-sevanje se spreminja glede na dnevni čas in je največje med 11. in 15. uro

- stopnja oblačnosti: UV-sevanje je največje ob jasnem vremenu brez oblakov, vendar je lahko veliko tudi ob oblačnem vremenu

- nadmorska višina: pri večji nadmorski višini je sevanje večje, saj tanjša atmosfera absorbira manj UV-žarkov (ozonska plast absorbira delež UV- sevanja, ki je sicer doseglo zemeljsko površino)

- snežna površina lahko odbija celo do 80 odstotkov UV-sevanja.

Čeprav UV-sevanja ne moremo niti videti in tudi ne čutiti, je zlasti ob našem brezskrbnem zadrževanju na prostem in zimskih športih zelo pomembno, da se zavedamo njegove moči in težav, ki jih povzroča. »Najpomembneje je, da se zavemo, da privlažena porjavelost kože, ki je posledica izpostavljanja UV-žarkom, sama po sebi ni znak zdravega telesa in dobre telesne kondicije posameznika,« ampak je rjava barva že znak poškodbe kože. Ob primerni zaščiti kože pa ne pozabimo tudi na oči, ki jih moramo obvezno zaščiti z ustreznimi očali, še posebej na snegu. Dodatno je potrebno zaščititi tudi občutljivejše predele kože, zlasti obraza; ustnic, vratu in rok. Mag. Metka Adamič svetuje: Ustnice je priporočljivo tudi večkrat dnevno namazati z vazelinom, roke in vrat pa s posebno negovalno kremo, ki zadržuje vlago in ščiti pred izhlapevanjem.

 

Moje zdravje št. 32 / 20. februar 2007

foto: www.sxc.hu, arhiv Moje zdravje