»Bolečina v križu predstavlja velik zdravstveni problem številnih razvitih držav, zlasti zaradi visokih stroškov, povezanih z zdravljenjem, odsotnostjo z dela in invalidnostjo,« odgovarja asist. Darinka Klančar, dr. med. spec. spl. med., zdravnica zasebnice iz Cerknice iz Zdravstvenega doma dr. Božidarja Lavriča Cerknica Žal tudi Slovenija v tem kontekstu ni izjema. Statistike kažejo, da je pogostnost obravnav bolnikov v splošnih ambulantah zaradi težav kostno-mišičnega sistema, kamor spada tudi bolečina v križu na visokem drugem mestu, takoj za obravnavami srčno-žilnih obolenj, kar je odločno preveč.

Izmed navedenih obravnav gre v kar 90 odstotkih za t. i. enostavno bolečino v križu (ali akutno stanje). Zanjo je značilno, da traja le krajši čas in običajno najkasneje v nekaj tednih samodejno mine, zato obiski splošnih ambulant in dodatni specialistični pregledi (v mnogih primerih) niso potrebni. Le deset odstotkov ljudi pa trpi za kronično obliko, ki ima v ozadju bolj zapleteno patologijo.

Zakaj do bolečine?

Bolečina v križu lahko nastane zaradi nepravilnega delovanja spleta različnih hrbteničnih struktur (struktur v hrbtenici). »Hrbtenico,« pove asist. Darinka Klančar, dr.med. »si moramo predstavljati kot izredno zahteven ustroj kosti, veziva in mišic, ki dajejo telesu oporo, obenem pa blaži tresljaje in v svoji cevi varuje naše centralno živčevje (hrbtenjačo). Iz nje izhajajo živci, ki oživčujejo naše okončine in omogočajo premikanje. Pri živalih stoja na štirih nogah hrbtenico razbremeni, pri človeku pa je zaradi pokončne drže in hoje po dveh nogah le-ta močno obremenjena in so pritiski nanjo toliko večji. Večje obremenitve so prisotne zlasti na vretenca v ledveno-križnem predelu. Zato se najpogosteje okvarijo ploščice med vretenci, ki imajo vlogo amortizerja«.
Posledice nefizioloških obremenitev hrbtenice lahko privedejo do okvare tkiv. Sprva se poškodujejo ovojnice mišičja v hrbtenici, kar povzroči hud mišični krč, ki na različne načine omejuje bolnika v gibanju. V nekaterih primerih pride celo do popolne nepokretnosti, v drugih pa je značilna t. i. antalgična drža, zaradi česar, razlaga asist. Klančarjeva, se ne redko zgodi, da pride bolnik v ambulanto 'močno zategnjen' v eno stran in mu še vsak sleherni premik povzroči hudo bolečino. »Zaradi asimetričnih obremenitev hrbtenice in slabe skrbi za krepitev mišičja pride sčasoma do izsušitve medvretenčnih ploščic, ki delujejo kot amortizer tresljajev, kar povzroči nepopravljive okvare. Tako nastanejo degenerativne spremembe na hrbtenici.«

Poleg tega pa je v okviru razločevalne diagnostike bolnika z bolečino v križu potrebno misliti tudi na številne druge bolezni. Asist. Suzana Kert, dr. med. spec. spl. med., iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, omenja kompresijske zlome vretenc, ki nastanejo zaradi poškodbe ali osteoporoze, spondiloliozo in spondilolistezo, zožitev hrbteničnega kanala (t. i. spinalno stenozo), benigne ali maligne tumorje ali zasevke (metastaze) iz drugih organov, različna vnetja, med katerimi lahko izpostavimo vnetje medvretenčne ploščice (discitisa) in tuberkolozo vretenc, sindrom kavde ekvine, revmatološka obolenja, obolenja trebušne votline; denimo tumorje in anevrizma abdominalne aorte, pasavec (herpes zoster), fibromialgijo, ledvične kamne in ginekološke bolezni.

Glede na številne možne vzroke za bolečino v križu skuša zdravnik splošne medicine bolnika razvrstiti v eno izmed prej omenjenih velikih skupin in v nekaterih primerih odredi tudi kasnejše specialistične preglede ali ga napoti k fizioterapevtu.

Akutna in kronična bolečina v križu

Večina obolelih se na srečo spopada zgolj z enostavno bolečino v križu, ki čez čas samodejno mine. Bolečina v križu pa pravzaprav ni bolezen sama zase. Je bolezenski znak, ki ima lahko različne vzroke. Najpogosteje se pojavi zaradi sovpadanja večjih dejavnikov. Dostikrat jo prikličemo kar sami, ko svojo hrbtenico dolgotrajno in nepravilno obremenjujemo. Nadaljnji vzroki so nepravilno in dolgotrajno sedenje, opravljanje del v prisilni drži, nepravilno dvigovanje ali vlečenje bremen, pomanjkanje gibanja in skrbi za krepitev mišičja, pripomorejo pa tudi debelost, kajenje in stres.
Enostavno bolečino lahko omilimo sami, svetuje asist. Suzana Kert, tako, da si pomagamo z ogrevanjem (toplimi obkladki), ali hlajenjem bolečega mesta (masažo z ledom). »Boleče mesto masiramo od tri do pet minut tako, da drsimo po mišicah ob hrbtenici, vendar ne masiramo med samimi vretenci. Če bolečina v nekaj dneh ne mine, posežemo po analgetikih, ki jih brez recepta dobimo v lekarnah, a se prej obvezno posvetujemo s farmacevtom.«
Asist. Darinka Klančar tudi dodaja, da v kolikor je pri bolniku prisoten krč, je potrebno mirovanje, ki naj ne bo predolgo, saj so »študije pokazale, da se pretirano ležanje v postelji ne izkaže niti pri lajšanju bolečine, niti pri hitrosti ozdravitve.«

V desetih odstotkih akutna bolečina v križu preide v kronično, kar se kaže kot menjavanje epizod s funkcionalnimi primanjkljaji in relativne odsotnosti bolečine. Pri nastanku kronične bolečine imajo poleg dejanskega substrata na hrbtenici (degenerativne spremembe …) veliko vlogo tudi psihosocialni dejavniki: splošno zdravstveno stanje, zadovoljstvo na delovnem mestu, depresivna naravnanost …

Po besedah asist. Suzane Kert je ena izmed najpogostejših spondilogena bolečina v križu. Ločimo specifično bolečino, ki nastane kot posledica vnetij, poškodb, revmatskih in rakastih obolenj in nespecifično, za katero največkrat ni otipljivega razloga, običajno pa so zanjo krive degenerativne spremembe na vretencih, mehanski dražljaji in mišični krči.

Kronična bolečina v križu lahko traja dlje kot tri mesece. Poleg bolečin, bolniki obenem trpijo tudi zaradi funkcionalne nezmožnosti in psiholoških težav. Ponavadi so nezmožni za svoje delo in depresivni. V večini primerov ni možno najti vzroka za težave s pomočjo konvencionalnih preiskav, kot so npr. rentgenska slikanja in magnetna resonanca, s pomočjo katerih razkrijemo manj kot 10 odstotkov vseh vzrokov za težave.

V 10 odstotkih pa ne gre za enostavno boelčino v križu, ampak za stanja, ki jih srečujemo zaradi težjih neporavljivih okvar hrbtenice in ukleščenja živčnih struktur. Bolniki tedaj pogosto občutijo bolečine in mravljinčenje vzdolž spodnje okončine.

V kolikor medvretenčna ploščica pod pritiskom povsem popusti in se izboči kot kila v hrbtenični kanal, pa nastane hernija diskusa, takrat pride ponavadi do izredno hude dolgotrajne bolečine, mravljinčenja in celo nevroloških izpadov (bolnik ne more stopiti na prste, peto, refleksi ugasnejo ...).

Kdaj obvezno k zdravniku?

Z obiskom zdravnika velja v večini primerov enostavne bolečine v križu vsekakor počakati, vendarle pa je zdravniško posredovanje nujno v primerih, ko se pojavijo nevrološki izpadi:»motnje v odvajanju vode in blata, omrtvelost v presredku in spolovilu, zbadanje ali slabost v obeh nogah, nestabilnost v pokončnem položaju in težave pri premikanju nog. V teh primerih je namreč pogosto potrebno že kirurško zdravljenje, je povedala asist. Suzana Kert.

Ustrezna preventiva

Iz vsega povedanega sledi, da je bolezen dosti bolje preprečevati kot zdraviti, saj se bolečini v križu morda enostavno izognemo že z ustreznim preventivnim delovanjem. Vsekakor je zato vredno upoštevati naslednje nasvete: »skrbimo za simetrične obremenitve medvretenčnih ploščic, tj. pravilno sedenje, nošenje in dvigovanje bremen, prosti čas pa izrabimo za hojo na prostem, se naučimo nekaj preprostih razteznih vaj za hrbtenično mišičje in poskušamo vzdrževati čim bolj optimalno telesno težo,« še doda asist. Darinka Klančar.

Držite se torej nasvetov in hrbtenica vam bo hvaležna.

 

Moje zdravje št. 32 / 20. februar 2007

foto: www.sxc.hu