To je normalno. Vsak človek si želi, da bi imel takšne odnose zlasti z ljudmi, ki so zanj pomembni. Za to željo tičijo človekove potrebe po bližini, spoštovanju, sprejetosti, ljubezni, občutku varnosti, sproščenosti in po vedrini.

V kolikšni meri imate zadovoljene te potrebe vi in vaši bližnji? Iz prakse vem, da veliko ljudi ni preveč zadovoljnih s svojim življenjem prav zaradi pomanjkanja ljubezni, bližine in (samo)spoštovanja.

Kako to, da je v večini naših odnosov premalo topline, bližine, spoštovanja in ljubezni, če pa po tem vendarle vsi hrepenimo? Ker je človekovo vedénje po večini posledica težnje po zadovoljevanju potreb, ne moremo reči, da nič ne naredimo za to. Vsem nam je pomembno, da imamo dobre in izpolnjujoče odnose, a se te naloge v glavnem lotevamo napačno.

Včasih od drugih pričakujemo, da gredo naproti našim potrebam, ne da bi jim kar koli o tem povedali. Včasih bolj ali manj odkrito zahtevamo, da to naredijo, in se hudujemo, če nas ne upoštevajo. In tu je težava. Nič ni narobe z našimi potrebami in prav je, da jih zadovoljimo; problematičen je samo način, kako skušamo to doseči. Ker verjamemo, da nas bodo osrečili drugi ljudje ali splet okoliščin, pogosto živimo v nerealnih pričakovanjih in skušamo spremeniti druge, in sicer kljub izkušnjam, da se to v praksi ne obnese. Obnašanja drugih ne moremo spremeniti; to lahko storijo le oni sami, če bodo v tem videli smisel.

Če želite blagodejno vplivati na svoje odnose, sledite petim priporočilom.

1. Spreminjajmo sebe
Ni treba, da postanemo čisto drugačni; dovolj je, če spremenimo samo tista ravnanja in odzive, s katerimi škodujemo svojim odnosom. S spreminjanjem svojega vedénja pa posredno vplivamo na vedénje drugih ljudi, ne da bi kar koli od njih zahtevali ali pričakovali.

2. Izražajmo ljubezen
Kar seješ, to žanješ. Kar damo v odnos, dobimo tudi nazaj. Težava so različni načini izkazovanja naklonjenosti. Če partnerja govorita različne »jezike« ljubezni, je zelo verjetno, da se v tem odnosu ne bosta počutila dovolj ljubljena. To pa je lahko vir veliko težav, ki se sploh ne bi zgodile, če bi poznali več »jezikov« ljubezni. Na srečo se te umetnosti lahko naučimo.

3. Odzivajmo se na sedanjost
Kogar je pičila kača, se boji tudi zvite vrvi. To potrjujejo vsi naši odzivi, ki so obremenjeni z izkušnjami iz preteklosti. Prav je, da pretekle izkušnje upoštevamo, ni pa dobro, če te samodejno določajo naše zdajšnje odzive. Z nekaj truda in vztrajnosti se lahko naučimo ločevati med tem, kar se v resnici dogaja, in našimi skritimi prepričanji, ki jih opredeljujejo zlasti zgodnje izkušnje.

4. Poslušajmo, da bi razumeli
Vživimo se v svoje bližnje in jim pomagajmo izraziti njihove prave potrebe. Nekaj tovrstne pozornosti nas bo zbližalo in poglobilo medsebojno zaupanje pa tudi razumevanje.

5. Sporočajmo, ne da bi prizadeli
Občutek za druge je pomemben tudi pri sporočanju. Izrazimo svoje potrebe iskreno, brez manipulacij in zahtev. Kadar bližnjemu ne moremo iti naproti, mu povejmo, kdaj bomo lahko to storili. Tako mu bomo dali vedeti, da je pomemben človek za nas.

Ne čakajte, da vas osrečijo drugi, naredite prve korake sami in pustite, da čas naredi svoje.

 

Moje zdravje št. 47 / 25. september 2007

ilustracija: Emi Vega