Zelo redko. Kalcija, graditelja trdnih kosti, je v naši prehrani premalo. Da se ta sploh lahko vgradi v kosti, pa potrebuje še dovolj sončnega vitamina, vitamina D, ki ga v mrzlih mesecih zaradi šibkih sončnih žarkov tvorimo premalo. V nadaljevanju si preberite, kaj je o pomenu vitamina D, kalcija in kalcijevih dodatkov v prehrani povedala doc. dr. Marija Pfeifer, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni KC Ljubljana.

»Sonce sproži sintezo vitamina D v naši koži, ko so sončni žarki dovolj močni (kar jeseni in pozimi seveda niso) in ko padajo na zemljo oziroma na našo kožo čim bolj navpično. Najbolje je, da se sončimo med 10.00 in 16.00 uro, od marca do oktobra, vendar samo kratek čas. Že po petih do desetih minutah izpostavljanja kože soncu se tvori zadostna količina vitamina D, ki kalciju omogoča lažjo vgradnjo v kosti. Kot zanimivost še tole: če se poleti sredi dneva sončimo 10 minut, se v naši koži tvori 20.000 enot vitamina D. Dnevna potreba po tem vitaminu pa znaša le okoli 800 do 1000 enot.«

Komu so namenjeni kalcijevi nadomestki?

Če s prehrano ne zadostimo potrebam telesa po kalciju, je potrebno kalcij nadomeščati drugače, najučinkoviteje z nadomestki. »Po njih posegajo zlasti tisti, ki mleka in mlečnih izdelkov ne prenašajo ter vsi tisti, ki imajo povišano raven holesterola v krvi in se (polnomastnemu) mleku izogibajo. Mnogi ne vedo, da ima posneto mleko brez maščob povsem enako vsebnost kalcija kot normalno mleko. Kalcij se namreč ne skriva v mlečnih maščobah, ampak v mleku samem. Kalcijeve nadomestke priporočamo tudi ostalim: najstnikom v obdobju rasti, ženskam v menopavzi, nosečnicam, doječim mamicam in moškim po 65 letu, njihove potrebe po kalciju so namreč večje. Potrebe po kalciju so tudi sicer razmeroma velike, že pri majhnih otrocih, ne glede na njihovo majhno telesno težo,« je pojasnila dr. Pfeiferjeva.

»Najbolj razširjen kalcijev preparat na tržišču je kalcijev karbonat, anorganska snov, ki se nekoliko slabše topi v vodi. Ta topljivost pa ni ključna za absobcijo kalcija. Pomembno je le, da posameznik, ki uživa kalcijev karbonat, izloča dovolj želodčne kisline. Zato svetujemo, da se ga jemlje med jedjo. Resorbcija kalcijevega karbonata je potem povsem enaka resorbciji druge soli, ki se priporoča za nadomeščanje kalcija, kalcijevega citrata. Citrat je organska sol, ki se veliko bolje topi, njegova resorbcija pa ni odvisna od hranjenja oziroma želodčne kisline,« je povedala dr. Pfeiferjeva. »Kalcijev karbonat v obliki žvečljivih tablet, novost na našem tržišču, absorbcijo še izboljša. Tak kalcij se hitro (kot bonbon) stopi v ustih in se ne more, kot na primer tableta, ki jo pogoltnemo celo, prilepiti na želodčno sluznico in jo dražiti. Nekateri novi preparati vključujejo tudi vitamin D. Ti so pomembni zlasti v jesenskih in zimskih mesecih, ko vitamina D zaradi šibkih sončnih žarkov drugače kot z nadomestki ne moremo pridobiti.«

 

Moje zdravje št. 30 / 23. januar 2007

foto: arhiv Moje zdravje