Te predstave sicer niso iz trte izvite, saj so nekatere zahtevnejše jogijske telesne vaje na pogled res presenetljive, pravi položaj telesa in intoniranje zloga om pa sta nujna za zbranost in pravo vzdušje za meditacijo. A v resnici joga obsega še veliko več in vedno več ljudi na vzhodu in zahodu se podaja na pot spoznavanja, kaj vse nam nudi ta zakladnica starodavne modrosti, da bi izboljšali kakovost svojega življenja.
Odkod prihaja joga?
V prevodu 'joga' pomeni zvezo, enost ali združitev. Beseda izhaja iz sanskrta, v katerem so že pred tisočletji, ko še nikjer drugje na svetu ni bilo pisanega jezika, zapisovali svoja spoznanja modreci indijske podceline. Zanimala so jih prav ista vprašanja, kot danes zanimajo nas. Kaj lahko naredimo za to, da bomo zdravi in srečni? Kaj sploh sta pravo zdravje in prava sreča? Kaj je smisel našega življenja? Našli so veliko odgovorov in jih združili v celostno znanost o človeku, njegovem telesu, duhu in o duši, ki se je z učitelja na učenca prenašala iz roda v rod in prek indijskih poznavalcev, ki so se v 20. stoletju odpravili poučevat jogo na zahod, prišla tudi k nam.
V Sloveniji je najbolj razširjen in znan sistem vadbe imenovan Joga v vsakdanjem življenju, ki ga je razvil indijski učitelj Svami Paramhans Mahešvarananda oziroma na kratko kar Svamidži. Svamidži se je že v mladih letih z veliko disciplino in s predanostjo poglobil v proučevanje joge ter izpopolnjevanje svojega telesa in duha; znanje, podedovano po vrsti velikih duhovnih učiteljev, je leta 1972 prinesel v Evropo. V svojem delu z zahodnjaki je razvil našemu načinu življenja prilagojen celosten pristop k razvijanju zdravja, in sicer fizičnega ter tudi duševnega, družbenega in duhovnega zdravja. Sistem vadbe Joga v vsakdanjem življenju je razdeljen v osem stopenj in se ga lahko zaradi njegove postopnosti loti vsakdo, ne glede na starost ali fizično pripravljenost.
Kako poteka vadba?
Jogo v vsakdanjem življenju je mogoče vaditi individualno, doma ali pa tudi v organiziranih skupinah (glejte okvirček s podatki). Priporočljivo je, da vadimo vsak dan. Ena izmed prednosti joge pred drugimi vrstami vadbe in športi je, da za vadbo ne potrebujemo dejansko nobenih pogojev in pripomočkov, samo miren prostor, podlogo za vaje na tleh ter nekaj časa in volje. Ura vadbe naj bi vedno potekala približno takole. Začne se s kratkim sproščanjem, nadaljuje pa se s preprostimi ogrevalnimi vajami. Nato začnemo s telesnimi položaji ali z asanami ustrezne stopnje; kot v šoli začnemo s prvo in načrtno predelujemo 'lekcije' drugo za drugo, dokler ne predelamo vseh stopenj (to po navadi traja vsaj leto in pol). Asane izvajamo precej drugače od klasične telovadbe; najpomembnejša razlika je v tem, da vse gibe izvajamo počasi in zavestno ter pri tem posebej pazimo na vdihovanje in izdihovanje, saj naj bi bilo le-to usklajeno z gibanjem. Pri kateri izmed vaj se zgodi, da je ne moremo prav izvesti ali smo preveč togi in daleč od zaželenega končnega položaja. V tem primeru ne poskušamo izvesti vaje na silo, ampak naredimo, kolikor lahko; sčasoma se telo razgiba ter okrepi in lahko vajo izvedemo v celoti. Po vadbi asan ponovno sledi sproščanje, ki še poglobi in utrdi učinke vaj na telo in duha. Nato so na vrsti pranajame – dihalne vaje, katerih bistvo predstavljata zavestna pozornost vsakemu vdihu in izdihu ter počasno in pravilno dihanje, ki aktivira vse dele pljuč. Ob koncu vadbe sledi še meditacija, pri kateri se najprej učimo mirno in vzravnano sedeti in se obrniti vase, nato pa razvijamo zbranost in sposobnost samoanalize, nepristransko opazovanje svojih misli ter druge meditacijske tehnike.
In kakšni so učinki jogijskih vaj, ki ob redni in skrbni vadbi gotovo ne bodo izostali? Vse vaje, asane in pranajame, sproščanja in meditacije, vplivajo na naše fizično telo in tudi na duševnost. Po navadi najprej opazen učinek je okrepitev mišic ter povečana prožnost in gibljivost celotnega telesa. Vaje tudi spodbujajo delovanje notranjih organov (žlez, srca, obtočil …), občutno izboljšujejo presnovo (pospešujejo izločanje toksinov iz telesa) ter uravnavajo delovanje živčnega sistema in krvni pritisk. Prav tako povečujejo odpornost organizma in izboljšujejo sposobnost zbranosti. Vse vaje tudi sproščajo in pomirjajo, meditacijske tehnike pa nam pomagajo spoznavati sebe, svoje razmišljanje in občutke. Postopoma, z vztrajno vadbo, se tako lahko osvobajamo predsodkov, strahov, odvisnosti in negativnega razmišljanja ter razvijamo modrost in notranji mir.
V Sloveniji vadi Jogo v vsakdanjem življenju približno tisoč ljudi iz različnih krajev, različnih starosti in poklicev (po svetu pa jo vadi še več tisočev v triindvajsetih državah, društvih, šolah, v zdraviliščih …). Vsakdo se odloči za vadbo zaradi svojih razlogov; nekateri pridejo zato, ker jih je bolezen prisilila, da začnejo bolj skrbeti zase, drugi zato, ker bi radi ostali gibčni in vitalni, drugi spet iz radovednosti, tretji pa zato, ker bi se želeli celostno ukvarjati s svojo osebno rastjo in jih zanima tudi duhovna stran joge. Ti pridejo na svoj račun predvsem na mednarodnih seminarjih, ki jih vodi Svami Mahešvarananda, ki v svojih predavanjih poudarja pomen razvijanja pozitivnih vrednot in spodbuja posameznika k sproščenemu, pozitivnemu in k odgovornemu odnosu do sebe, sočloveka, do družbe in narave. Najzahtevnejšim pa joga oziroma učitelj joge lahko nudi tudi kažipote na poti iskanja boga ter modrost in vodstvo pri poglobljenem izpopolnjevanju svojega duha.
Kdor se ukvarja z jogo, kmalu spozna, da vadba ni samo konjiček ali rekreacija, ampak je tudi investicija. Vaditi redno in skrbno namreč v današnjem stresnem življenjskem ritmu ni vedno lahko. Treba je tudi imeti dovolj rad sebe in se zavedati, da rezultati ne pridejo čez noč, čeprav nas naša kultura navaja k takemu mišljenju. A bolj kot vadimo, bolj vidimo, da se investicija bogato obrestuje, saj pozitivni učinki vadbe vplivajo tudi na kakovost našega življenja na splošno. Počasi, a vztrajno se uresničujejo v obliki dobrega zdravja in počutja pa tudi, kar je mogoče še pomembneje, v izboljšani sposobnosti za reševanje problemov, duševni moči, miru in v veselju do življenja.
Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ljubljana prireja splošno začetno vadbo na 6 lokacijah (Center, Šiška, Savlje, Štepanjsko naselje, Savsko naselje, Nove Jarše) ter prilagojene vadbe za otroke, starejše, za zdravje hrbtenice in sklepov.
Razpored in več informacij: www.joga-ljubljana.org, info@joga-ljubljana.org, 040 221 108.
Moje zdravje št. 125 / 28. september 2010
foto:www.sxc.hu
