Gerontopsihiatrija je znanost, ki se ukvarja z duševnimi motnjami v starosti. Pred stotimi leti je nenavadno duševno motnjo odkril nemški nevrolog Alois Alzheimer, po katerem se bolezen tudi imenuje. Alzheimerjeva bolezen je napredujoča, degenerativna bolezen možganov, ki povzroči odmiranje živčnih celic in izgubo njihove funkcije. Gre za upad najbolj razvitih možganskih funkcij. Po besedah dr. Aleša Kogoja vzroki zanjo še niso raziskani, razen pri dokazani dedni obliki bolezni, ki pa ni pogosta. Temeljito pa so raziskane možganske spremembe, ki nastopijo, ko bolezen izbruhne. Še zaradi neznanega vzroka se možganom lastna beljakovina lipoprotein deli drugače kot običajno; koščki, ki so produkt spremenjene delitve, se, namesto da bi se izločili, povezujejo v beljakovinske skupke. Številne raziskave so pokazale, da bolnikom s to boleznijo primanjkuje nevrotransmiterjev, ki omogočajo komunikacijo med živčnimi celicami. Zlasti pomembno je zmanjšanje acetilholina, ki ga povezujejo s spominom. Zato se pogosto kot prvi znak Alzheimerjeve bolezni pokaže pozabljivost, ki je odgovorna za kar 50–65 odstotkov vseh demenc.

Obrazi Alzheimerjeve bolezni

Najbolje bolezen opišem s primerom, nadaljuje sogovornik. Pokličejo me in glas po telefonu pravi: »Moja 75 let stara mati ima zadnje leto in pol resne težave s ključi. Zaklepa vse prostore, potem pa ključe izgubi ali jih celo zlomi v vratih. Osebne predmete skriva na nenavadna mesta, potem pa nas obtožuje, da smo ji kradli. Ko iščemo stvari, jih najdemo tudi v pralnem stroju. Ima privide. Zazdi se ji, da v postelji spita dva. Prinese jima celo hrano, potem pa se pritožuje, da se je sploh ne dotakneta. Ne prepozna me, ko pridem na obisk, potem pa me vse dneve čaka pred vhodnimi vrati. Celo pozimi, in to v najhujšem mrazu. Zanemarja osebno higieno in v shrambi hrani tudi smeti. Pozablja izključiti plin ali grelno ploščo na štedilniku, zažge se ji mleko, v njem pa zna skuhati krompir in hrenovke. Brez pomisleka zaužije star plesniv kruh, čeprav ima na izbiro svežega. Ne prepozna pokvarjene hrane. Želi obiskati sestro, a sredi poti pozabi, kam je šla in kdo je. Ne spozna več svoje hčere in jo zamenja za sestro. Na vrtu dela v največji vročini, pometa po cesti, travi in po vrtu. V trgovino hodi brez denarnice, ob nedeljah, ko je zaprta, ali pa ponoči. Lani je v enem dnevu dvignila visok znesek denarja in ga isti dan zapravila, čeprav to nikoli ni bilo v njeni navadi. Bila je vedno zaprt človek, zdaj pa vabi tujce na svoj dom.«

Več oblik bolezni

V primeru je opisana zmerno huda oblika Alzheimerjeve bolezni, ki se začne z blago obliko in jo ima 45 odstotkov bolnikov s potrjeno diagnozo. Najprej se začno težave kazati v spominu, orientaciji, govoru, mišljenju, presoji in v vedenju. Težje se spomnimo novih dogodkov, pogosteje se motimo pri računanju, živ pa je spomin na davne dogodke iz otroštva. Ne znajdemo se več tako dobro v neznanem okolju kot nekoč. Slabo presodimo okoliščine, manjka nam iniciative, moteno je abstraktno mišljenje. Ob vsem tem nam niha tudi razpoloženje, večkrat smo potrti, brezvoljni, vznemirjeni in lahko se pojavi nespečnost. Čez določen čas oslabi spomin na dogodke iz daljne preteklosti, bolniki se izgubijo tudi v domačem okolju, okrni se besedni zaklad, govor postane tog, obdobja pozornosti so vse krajša. Pojavijo se sumničavost, vznemirjenost, blodnje, vse težje opravljajo običajna, vsakdanja dela, pojavijo se resne motnje spanja. To stanje se stopnjuje. Ko se razvije huda oblika, je bolnik že popolnoma odvisen od pomoči. Ob vseh naštetih težavah, ki se v zadnji fazi še stopnjujejo, se pojavijo tudi telesne motnje, težave z inkontinenco urina in blata ter motnje hranjenja in požiranja.

Dejavniki tveganja

Najpomembnejši dejavnik tveganja je starost. Po 60. letu, ko je bolnih le odstotek ljudi, se delež obolelih vsakih pet let podvoji. Pri 80. letih je tako bolnih že 40 odstotkov ljudi. Pri isti starosti zboli več žensk kot moških, vzroki za to pa še niso znani. Najnovejše študije kažejo, da dejavniki tveganja za možganske kapi (visok krvni tlak, holesterol, debelost, sladkorna bolezen, kajenje, telesna neaktivnost) morda predstavljajo tudi večjo nevarnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni. Vpliv nekaterih zdravil za lajšanje bolečin ni dokončno potrjen. Obstajajo pa kazalniki, ki kažejo, da lahko zmanjšujejo možnosti za nastanek bolezni.

Že zgodaj se lahko pojavijo težave v govoru in pisanju, ki jih do tedaj ni bilo (razumevanje napisanega in tudi pisanje). Z napredovanjem bolezni se težave stopnjujejo (primer na sliki).

Možganska telovadba

S preventivo se žal ne da preprečiti ali popolnoma ustaviti te bolezni, lahko pa malo zmanjšamo možnosti za njen nastanek in jo upočasnimo, razloži dr. Kogoj. Ker je vse več raziskav, ki povezujejo dejavnike tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni in Alzheimerjeve bolezni, so osnovna priporočila enaka. Zdravi moramo z načinom življenja poskrbeti, da imamo normalen krvni tlak in vrednost holesterola v krvi, da nismo pretežki, da ne kadimo in da se redno gibljemo na svežem zraku. Dokazano je tudi, da nekdo, ki je bil vse življenje umsko aktiven, lažje prenaša bolezen kot tisti, ki ni bil, saj se prvi bolje znajde kljub enakim bolezenskim spremembam. Zato res svetujem vsem, ki vstopajo v starostno obdobje, da trenirajo možgane in telo. To ni potrebno s posebnimi vajami; priporočljiv je pogovor o gledanem filmu ali igri v gledališču, o prebrani knjigi in podobno. Pomagajo reševanje križank, vključevanje v različna društva, potepi s prijatelji, vpis v tretjo življenjsko univerzo. Ena izmed študij navaja, da je pri bolnikih, ki so prepešačili več kot 3 km dnevno, bolezen počasneje napredovala. Odločite se za aktivnost, ne pa za pasiven počitek, svetuje dr. Kogoj.

Bolnik z demenco pozablja tudi imena povsem vsakdanjih predmetov, tudi ko še vedo, za kaj se jih uporablja, in zato take predmete opišejo. Z napredovanjem bolezni, predmetov in ljudi ne prepoznajo več, predmetov tudi ne znajo več uporabljati.

Blaga kognitivna motnja

Blaga kognitivna motnja ali blaga motnja spoznavnih sposobnosti označuje vmesno stanje med povsem ustreznimi spoznavnimi sposobnostmi, pri zdravem človeku pa tudi demenco. Ne ustrašite se, če boste med naštetimi znaki za Alzheimerjevo bolezen hitro našli sorodno vedenje vašemu. Po besedah dr. Kogoja se prav vsakemu kdaj naredi, da kaj pozabi. Kam smo dali ključe, ali smo zaklenili, ugasnili luči in plin so običajna vprašanja tistih, ki so preobremenjeni s svojim delom. Zgodi se, da se ne moremo spomniti določenega izraza, imena ali pa pozabimo številko bančne kartice ravno takrat, ko dvigujemo denar, čeprav smo jo že tisočkrat ponovili. Takšna običajna pozabljivost ni znak bolezni in tudi izzveni, če si dovolimo počitek in si naberemo novih moči. Če bi vendarle napredovala in bi pozabljali stvari, ki ste jih brez zapletov opravljali leta in leta, pa je priporočljiv obisk zdravnika.

Kdaj k zdravniku

Spremembe bodo najhitreje opazili najbližji sorodniki. Laično radi rečejo, da so najprej opazili sklerozno vedenje. Sam bolnik sprememb navadno ne bo opazil, poudari sogovornik. Zato je ukrepanje pomembno, saj lahko bolniku nudimo učinkovito zdravstveno pomoč. Zdravila, ki jih uporabljamo v praksi, sicer bolezni ne pozdravijo, jo pa za daljši čas ustavijo in življenje gre vsaj za nekaj časa spet po starih tirih, predvsem če jo zdravimo že v začetni fazi. V zadnji imajo zdravila le minimalen učinek in blažimo le bolj spremljajoče znake. Da zdravnik pregleda bolnika, ki pozablja, je pomembno tudi zato, ker ni vsaka pozabljivost demenca, ki jo povzroča Alzheimerjeva bolezen. Neredko znake demence lepo pozdravijo sodobna zdravila. Po besedah dr. Kogoja je čim hitrejša zdravniška pomoč velikega pomena tudi za svojce, saj jih znaki bolezni izredno prizadenejo. Dnevno so lahko izpostavljeni hudim pritiskom, nerealnim pričakovanjem in neosnovanim obtožbam. Zato je pomembno, da sorodniki spoznajo bolezen, da vedo, kaj lahko pričakujejo, s tem pa se izognejo škodljivemu stresu, konča doc. dr. Aleš Kogoj.

 

Moje zdravje št. 47 / 25. september 2007

foto: TZS, Katarina Podnar