Pot me strmo pelje od dimenzije duha pa tja do zavesti, ki mi vse do knjige z naslovom [psi] ni bila povsem jasna. V letih notranjega zorenja sem se naučila, da smo krojači svoje usode sami in da ti Življenje ponudi odgovor, le če ga zanj jasno prosiš in mu znaš nato prisluhniti. In to sem tudi storila. Življenje sem prosila, da mi pojasni, kaj je zavest in kako naj spoznam svoja čustva ter jih ločim od razuma. Kot odgovor na mojo željo mi Življenje pošlje Erosa, glavnega lika knjige [psi].

S tem ko spoznam dimenzije svoje zavesti in podzavesti ter dovolim vsem delom le-teh, da suvereno zaživijo, zgradim novi temelj samozavesti, ki mi razpre pot do resnične svobode, sreče in do brezmejne ljubezni. »Temelj knjige je zanimivo odkritje o dogajanju, ki se v naših glavah odvija med zaljubljenostjo. Do tega sem prišel po naključju že pred veliko leti, in čeprav me je odkritje povsem prevzelo, takrat še nisem vedel, na kaj sem naletel. Kmalu pa sem s tem védenjem lahko razvozlaval stvari, ki do zdaj niso bile dostopne nikomur. Neke noči sem se v sanjah znašel sredi nenavadne zgodbe, v kateri je bilo to odkritje predstavljeno na preprost način, dostopen vsakomur in ne le majhnemu krogu izobražencev. Bilo je povsem nekaj drugega kot to, kar sem ves čas nameraval napisati – zgodba je bila koncept knjige in imela je svoj višji smisel. Na koncu sanj sem v svojih rokah videl knjigo, ogledal sem si njeno zunanjost, videl sem Erosa, ki drži roke v obliki grške črke psi, in zaman iskal pisca, ki v sanjah ni bil razkrit,« na vprašanje, kako lahko človek v enih sanjah odkrije tako obsežno in globoko knjigo, kot je [psi], odgovori pisec knjige, ki se odloči za anonimnost.

Na forumih sem zasledila, da si zvedava Slovenija želi izvedeti, kdo je pisec te nenavadne in hkrati zelo zanimive knjige. Zakaj si se odločil za anonimnost?

»Pravzaprav se nisem tako odločil, ampak sem želel pri izdelavi knjige kar se da natančno slediti sanjam, je pa bilo to vse prej kot preprosto. Pred izdajo knjige sem veliko premišljeval, ali je anonimnost pametna odločitev, saj tako veliko težje pojasnjujem in zagovarjam vse, kar piše v knjigi. Sem se pa ves čas zavedal, da je za bralca, ki se spopade s to knjigo, zelo pomembno, da si podobo lika glavnega junaka ustvari sam. Nikoli nisem pomislil na to, da bi pri bralcih lahko nastopila tako močna želja po osebnem srečanju s piscem, zato se modrosti Življenja zdaj vsak dan zahvalim za odločitev, da se javnosti nisem razkril. Ne želim si slave in ne želim spreminjati načina življenja. Tu, kjer sem, in tak, kot sem, sem najbolj srečen, tega menda ni tako težko razumeti.«

Glede na to, da ima knjiga kar 777 strani, ki jih bova poskusila v tem pogovoru strniti, začniva kar konkretno razlago teorije treh razumov, ki jo na začetku predstavi Erosu Življenje.

»Vse, kar zaznavamo, vse, kar razumemo, in vse, kar verjamemo, dojemamo s svojimi možgani. Do zdaj smo njihovo delovanje delili le na zavedne in nezavedne procese, to pa je bila slepa ulica. Življenje razkriva, da ima vsak človek tri avtonomne miselne procesorje, poimenovane Racio, Emocio in Instinkt (REI), in ki omogočajo vse naše dojemanje, pri tem pa delujejo vsak na povsem svoj način. Zato vsak vidi isto stvar drugače, ima svoje predstave, vrednote, motive, cilje in se od drugih dveh razlikuje tudi po načinu sporazumevanja. Med tremi razumi se v obdobju odraščanja ustvari razmerje moči, ki ostane potem nespremenjeno za vse življenje. Razlikujočih se možnosti njihove razvrstitve je dvanajst. Ker tvori vsaka postavitev povsem svoj način delovanja in razmišljanja človeka, dobimo dvanajst temeljnih razlikujočih se človeških značajev. Kaj vse lahko s tem preprostim razlikovanjem in z razumevanjem teh treh procesorjev pojasnimo, je komaj predstavljivo.

Od kod trdno prepričanje, da ne gre le še za eno izmed teorij, kakršnih je veliko, z njimi pa si človek ne more kaj prida pomagati?

»Sem velik zagovornik znanstvenega pristopa, kljub temu pa velika imena sama po sebi name še ne naredijo vtisa. Spoznal sem veliko teorij velikanov psihologije, veliko sem se naučil, nič od tega pa me ni zadovoljilo. Čeprav naj bi bila akademska psihologija empirična veda, je prav naše razmišljanje še vedno eden najslabše razumljenih naravnih fenomenov. To potrjujeta tudi neučinkovitost psihologov in število težav, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. S teorijo REI se ukvarjam že več kot deset let, pri tem pa sem srečal številne strokovnjake, med njimi tudi svetovne pionirje na področju raziskave možganov in psihologije. Mnogim ni bilo jasno, kako sem lahko samo s pomočjo teorije prišel do spoznanj, ki so bila njim dostopna le z raziskavami, opravljenimi z zapletenimi napravami. Marsikomu se zdi, da REI omogoča nekakšne čudeže, a je vse povsem razložljivo. Ne pričakujem, da bo novi pogled čez noč navdušil stroko, saj človek zelo težko opusti nekaj, v kar verjame vse življenje, čeprav se to izkaže za zmoto. Ampak čas vedno pokaže svoje, na koncu koncev so tudi to, da se vesolje ne vrti okrog Zemlje, priznali šele dvesto let po tem, ko je Kopernik objavil svoje odkritje.«

Kaj torej omogoča REI, česar do zdaj ni omogočala nobena druga teorija?

»REI je preprosta, do zdaj spregledana formula, kot bi govorili o E = m × c2, le da gre za psihologijo. V prihodnje bo s tem znanjem mogoče razumeti in odpraviti številne psihične motnje pa tudi povsem vsakdanje življenjske težave. Zanimivo je, kako lahko skozi to razumevanje spoznamo, kako pogosto smo pri reševanju psiholoških težav do zdaj samo blažili bolezenske znake, namesto da bi odpravljali vzroke.«

Ali ne predstavlja takšna formula tudi nevarnosti za človeštvo, ali bo z njo mogoče manipulirati z ljudmi?

»Knjiga [psi] omogoča vpogled v razumevanje vsega, kar je treba razumeti, nekaterih odkritij pa preprosto nisem mogel vključiti vanjo, saj bi v trenutnem svetu res lahko nastala zloraba. Tako knjiga pojasni, kaj je zaljubljenost in kako se to razlikuje od prave ljubezni, kaj je potrebno, da lahko do tega pridemo, in kje iskati vzroke, da naša ljubezen ni izpolnjena ali takšna, da bi v njej našli srečo. [psi] pa ne razloži, kako lahko zaljubljenost pri nekom načrtno dosežemo, čeprav je v zgodbi razvidno, da je tudi to mogoče. Da ne bi nastale zlorabe, je knjiga napisana tako, da se odpira vsakomur, in ni namenjena temu, da bi posamezniki drugim pojasnjevali, kako jo je treba (ne-)razumeti. Ustvarjena je tako, da se je lahko loti kdor koli, in bo vsak v njej odkril to, kar mu je namenjeno.«

Bo [psi] kljub temu omogočil to, kar obljublja?

»Ne obljublja nič drugega kot to, da bo človeštvu nekega dne vrnil ljubezen. Na prvi pogled se to mogoče res zdi romantična, a nemogoča misel, vendar gre za precej globljo stvar. REI namreč pojasnjuje tudi nenavadne mehanizme delovanja družbe in izvor naših vrednot, ki se skozi zgodovino ves čas spreminjajo po do zdaj nerazumljenem ključu. Zato nihče ne razume, kaj se dogaja v sodobni družbi in kako je to povezano z vse večjim nezadovoljstvom in obupom ljudi, čeprav imamo v resnici vsega več in več. Zaradi preprostega pojava, ki se mu ni mogoče izogniti ne glede na to, kdo smo in v kaj verjamemo, se naša družba spreminja v družbo, v kateri so ljudje prikrajšani za spoznanje prave ljubezni. Če pogledamo v zgodovino, vidimo, da se je ta pojav zgodil večkrat in da je vedno sledila vojna, revolucija ali propad civilizacije. Kako hudo je, je odvisno od stopnje pojava, preden se zgodi preobrat.«

Ali to pomeni, da [psi] napoveduje propad družbe?

»Proti koncu zgodbe je opisan propad sveta; edina civilizacija, ki preživi, je naš mali narod. Seveda upam, da se ta scenarij ne bo uresničil. Ta del zgodbe razumem kot prispodobo. Kriza, v kateri se je znašel svet, ni gospodarska niti politična, vse to je samo posledica nečesa veliko bolj prikritega, do zdaj nerazumljenega. Danes se nam zdi vse tako samoumevno. Ne zavedamo se, kako krhka je naša družba. Zelo težko si predstavljamo, da se lahko vse, kar imamo za temelj civilizacije, zruši v le nekaj tednih, kot hiša iz kart. Bojimo se vojn, ki jih imamo za zelo malo verjetne, in bojimo se gospodarskih kriz, za katere vemo, da jih bomo že nekako premostili. Nihče pa ni pozoren na družbeni pojav, ki je vedno v zgodovini naznanil najhujše. Zgodovina se ponavlja, ljudje pa se v tem pogledu nismo prav nič naučili.«

In vse to je povezano s pomanjkanjem ljubezni?

»Posredno res. V sodobni družbi lahko vse manj ljudi doživi pravo ljubezen, to pa je posledica tega, kar v resnici ogroža našo družbo. Vse večje število ločitev, nezvestoba med partnerji, nezadovoljstvo, frustracije, pojav pretirane tekmovalnosti, pohlepa in zavisti so le spremljevalne okoliščine spregledane veliko večje težave.«

Ali zato v knjigi v glavni vlogi nastopa Eros – bog ljubezni?

»Erosa v tej knjigi je treba razumeti precej širše. Gre za novodobnega in ne mitološkega junaka, njegovo ime pa simbolizira hrepenenje po lepoti resnice. Glede na to, da Eros celotno teorijo REI razvije iz razumevanja skrivnosti zaljubljenosti, je tu tudi mitološka povezava, le s to razliko, da tokrat ne strelja s puščicami, ampak z besedami.«

V knjigi Življenje razdeli ljudi na osnovi razporeditve moči med razumi na 12 različnih značajev. Opiši nam jih, prosim.

»Dvanajst razlikujočih se značajev dobimo z različno razporeditvijo moči treh razumov. Prvi trije značaji so tisti, ki jim prevladuje eden izmed treh. Te je najlažje prepoznati, saj tak človek deluje povsem po načelu vladajočega razuma. Druga skupina so ljudje, pri katerih se na vodilnem položaju znajdeta hkrati dva, med seboj enakovredna razuma. Ti ljudje se zaradi tekmovalnosti vladajočih razumov in njune neprestane bitke za obstoj na vrhu inteligenčno zelo razvijejo, so pa v neprestanem konfliktu sami s seboj in zato tudi močno podvrženi depresijam. Tudi teh značajev je troje. Naslednjih šest značajev ima po en razum na vodilnem mestu, enega na sredini, eden pa je povsem nepomemben. Ti trije razumi so povsem enakovredni, enako pa tudi med značaji ni nobeden boljši ali slabši, bolj ali manj priljubljen ali zaželen. Veliko pomembnejše od značaja je človekovo sprejemanje samega sebe in drugih, prav tega pa je danes zelo malo. Trije razumi, ki se ne sprejemajo, postanejo eden pretirano tekmovalen, drugi pohlepen, tretjega pa muči zavist.«

Je harmonija treh razumov potrebna? Kako jo doseči, če je razume v prvi vrsti težko sploh prepoznati?

»Naše vseživljenjsko normalno stanje je, da so trije razumi v rahlem neravnovesju, saj nam to daje objektivnost. To je podobno kot v državnem zboru, kjer opozicija, ki kritično nasprotuje vladajoči stranki, s tem zagotavlja nadzor in budnejše delovanje vlade. Stanje, ko se trije razumi poenotijo, je omamna harmonija, ki nam vlije neverjetno moč, po drugi strani pa takrat izgubimo vso objektivnost, kot bi nas nekaj zaslepilo – temu stanju rečemo zaljubljenost. Do zdaj ni še nihče pomislil, da je nasprotno stanje zaljubljenosti, nasprotno tudi po vseh znakih, depresija. Pri depresijah gre za tak spor med razumi, ki lahko človeku povsem onemogoči normalno življenje.«

Ali je manifestacija R, E ali I odvisna tudi od okolja, v katerem odraščamo, in kozmičnih vplivov?

»Ni povsem jasno, kolikšen vpliv ima na razporeditev moči razumov genetika in kolikšen okolje, gotovo pa pri tem ni t. i. kozmičnega vpliva. Zagovarjam mnenje, da ima najmočnejši vpliv na to razporeditev moči neposredno okolje v zgodnjem obdobju, vse do spolne zrelosti. Ko je postavitev določena, pa ostane taka do konca življenja.«

Kdaj pa nastopi bolezen?

»Bolezni so opozorilo, da nepravilno ravnamo s telesom, ki ga imamo v uporabi. Je pa zanimivo, da gre pri večini bolezenskih stanj za različne nepravilnosti v odnosu med razumi. Najpogostejši vzrok za bolezni so spori in medsebojna nasprotovanja med razumi ter breme kulis, ki jih ustvarjamo v naših svetovih. Vse to ima namreč neposreden vpliv na naš imunski sistem, in če ta ne deluje pravilno, smo dovzetni za bolezni. Vedno je veljalo, da so zadovoljstvo, notranji mir in sreča najboljši zdravnik.«

Kako se s pomočjo znanj, ki jih poda knjiga, spoprijeti z boleznijo, kot je rak?

»Nikakor si ne upam trditi, da bo branje knjige kogar koli ozdravilo. To bi bilo močno zavajanje in bi bilo tudi nadvse nestrokovno, saj za to ni nobenih dokazov. Res pa je, da ena izmed zgodb pripoveduje tudi o človeku, ki je zbolel za rakom, in ga Eros pripelje do ozdravitve. Verjamem, da je rak v resnici oblika samomora, za katero se odločita dva izmed naših razumov, kar pa predstavlja večino. Človek, ki je izpolnil svojo nalogo ali pa v svojem življenju ne vidi nadaljevanja šole življenja, v kateri bi se moral učiti, se lahko odloči za samouničenje svojega telesa, kar je v svojem bistvu rak – nenadzorovana rast celic. Ker se vsi zavedamo samo enega izmed svojih treh razumov, Racia, je pogosto, da se človek svoje odločitve, da bo zapustil svet, ne zaveda in se na zavestni ravni celo močno bori za preživetje, a le z enim izmed treh razumov. Zelo redki so tisti, ki jim uspe najti nov dialog med razumi in ki odkrijejo, da še niso spoznali ali doživeli vsega. Prav pri teh naletimo na tiste 'čudežne' ozdravitve, ki jih medicina ne zna pojasniti.«

Na predstavitvi knjige večkrat slišim, da resnic, ki jih bomo deležni v knjigi, še nismo slišali. Ali to drži? Torej enkratna stvar resnice? Ali pa gre le za variacijo sporočila, ki prihaja tokrat v svoji enkratni obliki, a s podobno vsebino znova med nas?

»Če mi je kdo kdaj postregel z novim odkritjem, je to pri meni vzbudilo zanimanje in občudovanje. [psi] pa postreže s tolikšno količino do zdaj neznanih informacij, da sem povsem izključil možnost, da bi bil sam stvaritelj tega dela, saj tega znanja preprosto nimam. Zanimivo je, da sem po desetletju eksperimentiranja z REI šele lani odkril, da so to znanje imeli in obvladovali že pred nekaj tisoč leti. Njihovo razumevanje REI je bilo neverjetno natančno; dokazov za to je ogromno na vsakem koraku skozi vso zgodovino. Neverjetno je, da uporabljajo različne civilizacije za iste stvari pogosto iste simbole, ki sem jih po nekem naključju uporabil tudi sam. Celo na videz primitivni obredi, ki jih že tisočletja iz roda v rod prenašajo nekatera plemena, lahko zdaj razumem povsem drugače in tako dobivajo smisel.«

Živimo v času, ko v strahu pred smrtjo in minljivostjo pogosto pozabimo pravzaprav živeti. Kako Življenje razloži smrt in spremljajoče žalovanje ter bolečino?

»[psi] razlaga kontinuum življenja, kar pomeni, da se naše bistvo – zamisel o nas samih – prek Življenja nadaljuje. Ego je povsem na novo opredeljen ter ne umre s prenehanjem delovanja našega telesa in naših treh razumov. Ego je povezava med našim telesom in Življenjem, katerega del smo vsa živa bitja na svetu. V primerjavi z drugimi pogledi ima Življenje določeno mesto, od koder deluje. Obstaja v večjem delu možganov vseh živih bitij in tvori nepredstavljivo inteligenten informacijski sistem, ki je nekakšna mreža vseh med seboj povezanih misli. S takšnim razumevanjem se z nastopom smrti spremeni manj, kot si predstavljamo. Tako lahko tisti, ki ostanejo, razumejo smisel smrti in lažje prenesejo bolečino zaradi izgube bližnjega.«

Knjiga se odpira kot začetek zgodbe, ki ima neskončno nadaljevanj. Ponuja torej knjiga čudežno orodje za dosego tako želene sreče in ljubezni?

»Verjamem, da smo Slovenci s to knjigo dobili nekaj, česar nima nihče na svetu. Dovršena je samo v našem jeziku in vsak, še tako dober prevod, bo le bled odsev popolnosti, ki jo premore izvirnik. S prevodi bodo tisti, ki ne razumejo našega jezika, lahko prišli samo do razumevanja povedanega, v knjigo pa ne bodo mogli vstopiti na način, kot je to omogočeno Slovencem. Po drugi strani pa se zavedam, da je vse, kar razlagam, nekomu, ki se s knjigo še ni soočil, neverjetno in težko dojemljivo. In seveda se zavedam tudi tega, da je bilo isto človeštvu v zadnjih stoletjih že ničkolikokrat obljubljeno, pa se je slej ko prej izkazalo za prazno besedičenje. Kdor pozna resnico, pa pozna tudi njeno moč. Že zdaj je vse skupaj tako na robu verjetnega, da lahko pripovedovanje ljudi, ki so doživeli to knjigo, marsikoga tudi odbije od branja. Ljudje smo ovce – gremo tja, kamor gre večina, [psi] pa je knjiga, ki ne kaže poti, kakršno smo poznali do zdaj, čeprav smo davno tega na njej že bili. O knjigi je še veliko nepovedanega, zato bom v naslednjih letih drugo za drugo predstavil zanimivosti, ki bodo počasi razkrivale resnico, ki jo premore. Že kmalu pa bom s pomočjo REI pojasnil delovanje disleksije in metodo, s katero bo to motnjo prvič mogoče res razumeti in jo tudi odpraviti. [psi] v resnici ni knjiga, ampak ključ. Nekega dne bo izpolnil svoje poslanstvo in človeštvu vrnil to, za kar je bil ustvarjen. Ljubezen.«


Več o skrivnostni knjigi [psi] lahko preberete na spletni strani www.psi.si.

Moje zdravje št. 133 / 18. januar 2011