Večkrat bi se morali spomniti na vse tiste, ki so kakor koli ovirani, asistenca njim pa bi morala postati samoumevna. Tako je pohvale vreden projekt, ki ga že (tretjič zapored, s 4-letnimi presledki) tretje leto organizirajo entuziastke iz mariborskega Centra za sluh in govor, naj posebej izpostavim glavno gibalo prof. Nado Hernjo. Na 3. posvetu o rehabilitaciji oseb s polževim vsadkom, ki je potekalo sredi novembra v Mariboru so se srečali tako predstavniki medicinske stroke – otorinolaringologi in maksilofacialni kirurgi (maksilo facialni kirurgi ne sodijo sem, bil je le eden, ki je šef mariborske ORL), defektologi, psihologi, uporabniki polževih vsadkov, bodoči kandidati in starši otrok, ki že imajo ali bodo prejeli polžev vsadek.

»Po desetih letih izkušenj s polževim vsadkom lahko naredimo prerez našega dela. V našem zavodu bivajo le štirje otroci, kar 33 pa jih je zunaj, v rednih vrtcih in šolah, kjer krasno napredujejo,« je povedala direktorica Centra za sluh Tanja Majer, dipl. univ. psih. »Ti otroci hodijo k nam na individualne slušne in govorne vaje ter glasbeno-ritmične stimulacije. Zelo veliko odgovornost in pomen pripisujemo njihovim učiteljem, za katere vsako leto vsaj trikrat prirejamo seminarje. Prirejamo tudi delavnice za njihove starše. Z vsemi učitelji in vzgojitelji, ki učijo naše otroke, smo v tesnem sodelovanju – o tem, kako poteka prilagojeno delo z otroci, jih izobražujemo vsaj leto preden stopijo z njimi v stik. Sama terapija poslušanja govora pri učenju gluhih otrok ni dovolj, potrebno jih je naučiti lepega, melodičnega govora in celotno njihovo okolje pripraviti na proces učenja. Na današnjem seminarju so se znašli vsi, ki sodelujejo v procesu učenja otrok, tukaj so tudi njihovi starši in nenazadnje uporabniki polžka, ki so slušno-govorno rehabilitacijo pri nas že prestali. Po našem prvem posvetu smo dosegli to, da so se vse naše institucije; Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani, Ministrstvo za šolstvo, Zavod za šolstvo in vsi trije naši zavodi, združile v delovanju, naš uspeh pa temelji na prostovoljnem delu množice posameznikov. Združeni, tudi ob podpori staršev, smo dosegli večje število tovrstnih operacij.«

Operacije z vstavljanjem polževega vsadka se pri nas izvajajo le na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v KC v Ljubljani, katerega predstojnik je prof. dr. Miha Žargi: »Vsekakor gre za zahteven kirurški postopek, ki zahteva izkušenega ušesnega kirurga. Na leto izvedemo okoli 20 implantacij. Operacije izvajajo specialisti za kirurgijo ušesa. V samih začetkih je ta metoda sprožala precejšnji odpor, predvsem med aktivnimi člani in normalno slišnimi funkcionarji zvez in društev gluhih oseb, čeprav je bila takrat v svetu že uveljavljena. Mnogi so menili, da gluhost sploh ni bolezen in da se z njo zato ni potrebno ukvarjati. Pomisleki so bili tudi zato, ker gre pri teh posegih za zelo majhne otroke. Program, ki je zaživel v Sloveniji, se odvija v skladu s sodobnimi smernicami, ki narekujejo, da implant vstavimo čim prej po rojstvu gluhega otroka, vsaj nekje do starosti leto in pol. V zadnjih letih so se glasovi tistih, ki so metodi oporekali, utišali. Sodelovanje med zdravstvom in pedagogiko se je pokazalo za izjemno uspešnega.

Otorinolaringologinja asist. mag. Saba Battelino, dr. med., je vrhunska strokovnjakinja, ki sprotno sledi najnovejšim dognanjem v stroki in se trudi, da bi se novosti čimprej uvedle tudi pri nas. Opravlja operacije vstavljanja polževega vsadka, asistirala pa je tudi pri prvem posegu na odraslem gluhem bolniku pod vodstvom dr. prim. Janeza Zupančiča, 6. marca. 1996, ter že naslednji dan istovrstni operaciji gluhega otroka, ki jo je opravil doc. Dr. Anton Gros, dr. med.,: »Zgodnja diagnostika potrdi, če res ne deluje samo polžek oziroma če je potemtakem ostala slušna pot normalno razvita in delujoča. Le na tak način lahko ugotovimo, ali je s polževim vsadkom implatantom možna zvočna zaznava. V zadnjem času na naši kliniki, istočasno z drugimi predoperativnimi preiskavami, s sodelovanjem s Pediatrično kliniko v Ljubljani, opravljamo tudi genetsko testiranje gluhih in težko naglušnih oseb. Z njim pregledamo gen, ki določa proteine v notranjem ušesu in z njim dokažemo, da je okvara povzročena z genetskim zapisom oziroma da je ni povzročil kakšen zunanji vzrok. Na ORL kliniki operiramo 15 do 20 gluhih letno. Ko opravimo predoperativno testiranje otrok in se posvetujemo z njihovimi starši, opravimo od 3 do 4 ure dolgo operacijo v splošni anesteziji, v roku 5-ih dni bolniki zapustijo bolnišnico, 30 dni po operaciji pa prejmejo še zunanje dele, ki si jih namestijo za uho in z magneti pričvrstijo na kožo. Veliko obetajo novi računalniški programi, ki bodo govor še natančneje spreminjali v signal električnih impulzov in ki jih bodo možgani še lažje prepoznavali kot govor.

 

Moje zdravje št. 27 / 5. december 2006