Tradicionalna kitajska medicina je že zdavnaj ugotovila, da so vitalni organi med seboj povezani v jin – jang parih, v katerih domuje določeno čustvovanje. Tako so pljuča v paru z debelim črevesom, v njih domuje skrb, srce v povezavi s tankim črevesom je domovanje sreče, v jetrih in žolču se shranjuje jeza, vranica in želodec »prebavljata« pretirano razmišljanje, v ledvicah in mehurju pa se shranjuje strah.

Sredi 80-ih let preteklega stoletja je znanstvenica Condace Pert s sodelavci na Nacionalnem Inštitutu za Mentalno Zdravje v Marylandu odkrila skupino molekul imenovano peptide, ki delujejo kot molekularni kurirji, ki povezujejo tri ločene sisteme: živčni sistem, imunski sistem in sistem žlez z notranjim izločanjem v enotno omrežje. Gre za kratke verige aminokislin, ki se vežejo na posebne sprejemnike, ki se nahajajo na površju vseh celic telesa. S povezavo imunskih, hormonskih in možganskih celic, peptide tvorijo psihosomatsko povezavo, ki prežema vso telo. Peptide so biokemična manifestacija čustev in igrajo odločilnio vlogo pri koordinaciji dejavnosti imunskega sistema, povezujejo in integrirajo mentalne, emotivne in biološke aktivnosti.

Vsako pretirano čustvovanje ruši harmonijo telesnega ustroja, močna negativna čustva pa zastrupljajo telo, to je danes že splošno znano. Razumevanje problema pa le-tega še ne razreši. Vedenje je le začetni korak, ki nas usmeri k iskanju rešitve. Univerzalnega recepta ni. Tu se začne pot iskanja »lastne poti«, saj se moramo zavedati, da smo enkratni in neponovljivi ter optimalno opremljeni za nalogo, ki si jo je Duša izbrala kot izkušnjo v tem življenju. Nihče nam ne more povedati kdo smo in kako moramo živeti, to spoznanje lahko najdemo samo v sebi. Zanikanje naše prave narave nam lahko povzroči samo strahotno bolečino. Korenine bolečine segajo včasih zelo daleč v preteklost, toda če jo raziskujemo in se prebijemo skozi strah, ki nas zadržuje, navadno dosežemo spoznanje o tem, kdo smo in za kaj gre v zdajšnjem življenju na Zemlji.

Zdrav um je prost in svoboden. Zato je za začetek potrebno najprej odpustiti vsem, ki so nas čustveno prizadeli in prositi odpuščanja vse, katere smo prizadeli mi, kar sprošča v preteklosti blokirano energijo, predvsem pa moramo odpustiti sami sebi, če nismo imeli moči ali se nismo znali imeti radi in delovali tako, kot je za nas prav. Šele tu lahko začnemo s procesom ozaveščanja, ozavestiti se, pa pomeni postati odgovoren za lastno življenje, kar vključuje trudi čustvovanje.
Odgovorni smo le sami sebi.

 

Moje zdravje št. 26 / 21. november 2006