Žal nabranega kostanja ne moremo dolgo shranjevati, saj se ga hitro lotijo ličinke in plesen. Če želimo podaljšati sezono, kostanju po nekaj dneh zarežemo lupino, shranimo v vrečke in zamrznemo. Lahko ga tudi posušimo v sušilnici, pečici ali na peči, potem ko mu odstranimo lupino in notranjo kožico, saj se suh težje olupi. Takega potem ga shranimo v dobro zaprtih posodah, piše Dario Cortese v knjigi Sadje - moč naravne hrane.
Kostanj (Castanea sativa) vsebuje veliko škroba (28g/100g plodov), ki povzroča prijetno sladkast okus in zelo malo maščob, zato ga uvrščamo med škrobnate “sadeže”, pojasnjuje dietetik Jože Lavrinec. Ker vsebuje izredno veliko kalija (715mg/100g), koristi bolnikom s srčnimi obolenji ter bolnikom, ki uživajo diuretike in z odvajanjem vode izgubljajo tudi kalij. S kostanjem zaužijemo tudi nekaj magnezija, folatov in C vitamina, kar lahko v določenih primerih deluje protivnetno, pravi Lavrinec. Folati spadajo med vitamine B kompleksa, kalij, ki je najpomembnejši elektrolit v celicah, vzdržuje srčno funkcijo in mišično delo na sploh, škrobi pa nam zagotavljajo energijo. “Zaradi vsebnosti tanina ali čreslovine blaži driske, obenem pa vsebuje veliko prehranskih vlaknin,” poudarja Lavrinec.
Mnogo ljudi toži, da jih kostanj napenja, deloma zaradi velike vsebnosti škroba (ogljikovih hidratov) in deloma zaradi vlaknin. Napenjanje malce zmanjšamo, če striktno olupimo kostanje in odstranimo tudi notranjo kožico, svetuje Lavrinec. “Če se želimo zdravo prehranjevati, potem poskrbimo, da vsaj v istem dnevu zaužijemo obilen zelenjavni obrok, če že ne moremo poleg kostanja zaužiti tudi zelenjave. In ker poleg kostanja pogosto pokušamo mošt ali sveže mlado vino, poskrbimo, da tega pokušanja ni preveč,” priporoča.
Če kostanj pečemo, ga poprej obvezno zarežemo in spečemo na zmernem ognju, piše Cortese. Ko je skoraj pečen, ogenj povečamo in ga že pečenega položimo v krpo ali pokrito posodo, da ga lažje olupimo. Dobro ga prežvečimo, zraven pa je najbolje piti vodo, saj vino, pivo, mošt, sok ali sadje skupaj s kostanji ustvarijo v prebavilih preveč plina, opozarja Cortese.
Previdno pri diabetesu
Ker je kostanj energetsko bogato živilo (550kal/100g), za eno osebo zadostuje 200 do 250 gramov. Bolniki z ledvično odpovedjo lahko o kostanju zgolj sanjajo, saj predstavlja težavo velika vsebnost kalija. Previdni naj bodo tudi sladkorni bolniki, saj je kostanj izredno okusen, tveganje za prekoračitev in posledično previsok krvni pritisk pa je višje. Sladkorni bolniki naj bi v enem obroku zaužili največ 60 gramov ogljikovih hidratov, pojasnjuje Lavrinec.
Marjan Simčič z oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti pravi, da nas kostanj v mestih povezuje z naravo. “Za naše okolje je kostanj precej značilen, je tudi nekakšen simbol jeseni. To je stara, preprosta kmečka hrana, zanimiva tudi kot priloga. Preprostost jedi omogoča, da dobimo vse, kar potrebujemo. Kuhan kostanj je po okusu precej drugačen od pečenega, vendar je bolj priporočljiv za nekoga, ki ima težave s prebavo. Tudi starejšim bi prej priporočal kuhan kostanj,” pravi. Poudarja, da je bistvo prehranjevanja pestrost in čeprav smo pogosto prepričani, da jemo pestro, uživamo le iste surovine, predelane v različnih oblikah. Kostanj lahko zato pomembno popestri naš jesenski jedilnik.
Moje zdravje št. 26 / 21. november 2006
