Priprava stročjega fižola je tako preprosta, da ga lahko vedno pripravimo na drugačen način. Le pozorni moramo biti na njegovo svežino in na to, da je pravočasno obran, saj je takrat najokusnejši in najbolj prebavljiv. Čim starejši so stroki, tem več trših vlaken imajo ob robovih, zato je njihova priprava zamudnejša pa še pri žvečenju se moramo kar potruditi. Kadar ga kupimo v trgovini ali na tržnici, njegovo svežino preverimo tako, da ga poskušamo prelomiti. Če ob prelomu takoj poči, je svež, drugače ga pustimo kar na polici.


Za »hude čase« ga spravimo v zamrzovalnik

Pred kuhanjem stroke operemo in jim na vsaki strani odrežemo vrhove. Vrha s pecljem ne odrežemo povsem, ampak ga potegnemo po stroku navzdol; s tem kar uspešno odstranimo mogoča vlakna. Pred kuhanjem jih narežemo na manjše koščke, ki jih nato skuhamo v sopari, vendar pazimo, da so ob koncu kuhanja še čvrsti na ugriz. Predolgo kuhanje jim bo namreč odvzelo barvo in okus, uničilo pa se bo tudi več koristnih sestavin. Če stročji fižol kuhamo v vodi, te na koncu ne zlijemo proč, ampak jo porabimo skupaj s stroki.

Še posebej nizek stročji fižol je običajno zrel ves hkrati, zato ga preprosto ne moremo vsega pojesti. Najbolje bo, če ga čim prej pospravimo v zamrzovalnik. Opranega, očiščenega in narezanega blanširamo dve minuti, odcedimo in ohladimo pa ga v veliki količini ledeno mrzle vode. Za zimo ga lahko shranimo tudi tako, da ga vložimo v kis, kar je zelo priročno, saj tako za pripravo jedi ne potrebujemo veliko časa.


Poživi delovanje organov

Stročji fižol je hrana, ki krepi vse telo. Med drugim nas zalaga z beljakovinami in predvsem z rudninami. Menda ga ni pomembnejšega telesnega organa, ki ga stročji fižol ne bi spravil k živahnejšemu delovanju. Ne le jetra in žolčnik, še posebno hvaležna mu je trebušna slinavka, ker pripomore k bolj uravnovešeni presnovi ogljikovih hidratov. Posebno sveže stisnjen sok stročjega fižola zelo olajša njeno delo in je lahko v pomoč sladkornim bolnikom.

Njegov učinek se pozna tudi na krvni sliki, ki jo skozi poletno sezono po potrebi razmasti. Ima namreč to moč, da zniža vsebnost trigliceridov in holesterola v njej, če jo seveda še naprej izdatno ne zalagamo z mastninami. Pripomore tudi k učinkovitejšemu delovanju sečil, če o prebavilih niti ne govorimo. Poleg tega je zelo spodbuden za razvoj koristnih mikroorganizmov v debelem črevesu.


Odličen v enolončnici, še boljši kot solata

Stročji fižol jemo še topel ali pa ga pripravimo kot hladno solato. Dober je kot samostojna jed, saj je povsem samozadostna hrana, kar zadeva sestavine in okuse. Poleg tega je tudi prenosna: dobro ga zapremo v posodo, da nas lahko pozneje razveseli za malico ali kosilo na izletu. Dodamo ga lahko skoraj vsej hrani; dajemo ga v enolončnice, prikuhe, dober je kot sestavina omak k pečenemu ali dušenemu mesu. Odličen je zabeljen na maslu s popečenimi drobtinami, še najbolj pa razveseljuje v solati. Ob tem imamo na voljo nešteto možnosti: najbolj znan je postrežen z bučnim oljem, s kisom, česnom in s peteršiljem, vendar se ne brani skoraj nobenega drugega olja in začimbe.

 

 

 

Moje zdravje št. 71 / 2. september 2008
Foto: Arhiv MZ