Dobri za naše zdravje pa niso le sladkobni, z antioksidanti nabiti rdeči plodovi, ki odlično čistijo kri, ampak tudi zeleni pecljasti listi, iz katerih si lahko skuhamo okusen čaj. Ta preprečuje drisko, odpravlja pa protin in sečne kamne. Enak učinek ima tudi čaj, ki si ga skuhamo iz nitastih koreninic.
Prek 500 vrst jagod
Gozdno jagodičevje belo zacveti maja in junija, nato pa že kmalu lahko osmukamo dišeče jagode. Če želimo rastlinico nabrati v zdravilne namene, lahko pobiramo cvetove ali zel brez cvetja od maja pa še ves julij in avgust. Koreninice nabiramo spomladi ali jeseni.
Prvotna domovina teh gozdnih sadežev – vrtne jagode so vzgojili iz gozdnih jagod, ki so navduševale Rimljane – so gozdnati, višjeležeči deli v zmerno toplem pasu. Od tam so se razširile tudi v nižjeležeče dele in danes rastejo povsod, kjer so podnebne razmere ustrezne. V tropskem pasu uspevajo predvsem v višjih legah.
Kot že rečeno, se je velika vrtna jagoda razvila iz gozdne jagode. Leta 1714 jo je neki Francoz vzgojil iz dveh vrst divje jagode. Precej dobrih vrst so vzgojili angleški vrtnarji, danes pa poznamo vsaj 500 različnih vrst jagod.
Antioksidantno delovanje jagod
Gozdne jagode imajo boljšo aromo kot vrtne, res pa je, da je za enako količino nabranega potrebnega veliko več časa. Ene in druge pa imajo veliko vitamina C, na enako količino teže celo več kot citrusi. Gozdne jagode imajo tudi več fosforja kot vrtne. Fosforja po navadi primanjkuje pri tako imenovani prostorski plašnosti oziroma klavstrofobiji.
Poleg vitamina C najdemo v jagodah tudi večjo količina vitaminov A, B1 in B2, magnezija, železa, kalija in kalcija ter nekatere druge minerale. Na splošno jagodičevje vsebuje številne zelo močne antioksidante. Med najpomembnejšimi so tako imenovani antocianozidi, ki jih vsebuje dejansko vsako temnoobarvano sadje. Antocianozidi med drugim skrbijo za zdravje sklepov in pomagajo ohranjati vitalen hrustanec, kar je dobro za preprečitev osteoartritisa.
V jagodah in tudi drugem jagodičevju najdemo salicilno kislino (salicilat), sicer eno glavnih sestavin aspirina; gre za vrsto fenolne kisline, ki rastlino varuje pred infekcijami. V organizmu naj bi zmanjševala možnost za nastanek črevesnega raka in delovala protivnetno. Vendar se lahko prav zaradi salicilata pojavijo neželene reakcije, kot je: astma, koprivnica ali ekcem. Salicilat sicer najdemo tudi v papriki, pomarančah, v zeliščih.
Ker jagode delujejo protivnetno, lahko pomagajo zmanjšati tudi količino sečne kisline. Kaj povečuje količino sečne kisline? Po navadi sta krivca za to prevelika količina vitamina C in niacina (vitamin B3). Zdravniki priporočajo največ 2.000 miligramov vitamina C dnevno in največ 35 miligramov niacina. Toda brez skrbi: običajne vitamine ali multivitaminske tablete ju ne vsebujejo dovolj, da bi lahko povzročile napad protina. Na mestu pa bo pripomniti, da jih veliko nima več napadov protina, ko opustijo pitje alkoholnih pijač. To je seveda logično, ker alkohol spodbuja tvorjenje sečne kisline. Sploh so češnje in jagode priljubljeno ljudsko zdravilo za protin. Torej: najprej na stran alkohol, nato pa nad gozdne jagode.
Jagode v telo in na obraz
Zdravilno delovanje gozdne jagode je vsestransko. Pospešuje izločanje seča, zdravi drisko, pomaga pri jetrnih, artritisnih in revmatičnih obolenjih, uporabna je kot klistir pri zlati žili, koristna za obkladek pri krvavečih ranah, skuhamo pa si lahko tudi čaj za grgranje pri vnetju ustne votline in slabem zadahu. Jagoda med drugim vsebuje železo in krepčilni remineralizirajoči fosfor, zato jo na splošno priporočajo slabokrvnim, okrevancem po bolezni in starim ljudem.
Če želimo povečati učinek zdravilnega delovanja jagod, listov in koreninic, jejmo jagode ali pijmo čaj vedno pred kosilom, še najbolje pa zjutraj na prazen želodec. Ni kaj bolj poživljajočega kot jutranji sprehod skozi gozd, kjer se rosa še oprijema dreves in podrastja, sonce pa s svojimi toplimi žarki že uspešno prodira skozi prepredene veje igralcev in listavcev. Pod krošnjami se škrlatijo majhne jagode, ki jih je treba samo še pohrustati.
Na splošno uživajmo veliko temnoobarvanega jagodičevja in sadja – borovnice, češnje, robide, bezgove jagode, gozdne jagode, maline. Najbolje gozdne, če ne gre drugače, pa bodo dobre tudi gojene. Zmešajte jih skupaj v poljubno kombinacijo in dobili boste odličen antioksidantski koktalj. Dodajte še žličko zmletega ingverja, kurkume in origana, premešajte do goste tekočine, na vse skupaj pa potresite še natrgane liste sveže mete. Namesto mete ali pa skupaj z njo lahko v kozarec s pijačo vtaknete tudi nekaj paličic stebelne zelene. Dodajte še limonin sok, ki bo izboljšal okus. Če jagod oziroma jagodičevja ne sladkamo, nas odžejajo.
Ker vsebuje jagoda tudi brom, vpliva pomirjevalno in zagotavlja dober spanec. Če se boste pred spanjem dodobra najedli jagod (npr. kilogram) – to seveda nadomestite za običajno večerjo – legli v posteljo in hipoma zaspali, boste zjutraj izločili toliko vode, da boste imeli občutek, kot da ste znotraj temeljito oprani.
Pravijo, da je tisto, kar je dobro in zdravo za v usta, odlično tudi za našo kožo. Gozdne ali običajne jagode zmečkajte v masko in si namažite obraz. Uležite se in počivajte od 15 do 20 minut. Nato si masko sperite s hladno vodo. Obraz bo v trenutku osvežen, za kar vam bo hvaležen s takojšnjim učinkom – s svežino in z napetostjo kože. Koža namreč zelo hitro sprejema jagodno vlago. Gozdne jagode, ki vsebujejo veliko sadnih kislin, jejte tudi sicer veliko, kajti ne samo da osvežujejo in krepijo organizem, ampak zelo koristno delujejo na kožo tudi od znotraj, kar je verjetno še učinkovitejše.
Dobre za sladkorne bolnike
Jagode lahko brez skrbi jedo tudi sladkorni bolniki, kajti jagodni sladkor, imenovan levuloza, se brez težav izloči. Če želite pripraviti zdravilni napitek za sladkornega bolnika, vzemite dve polni jedilni žlici posušenih borovničevih listov (nabrati jih je treba spomladi pred cvetenjem) in prav toliko listov gozdne jagode. Sestavine prelijte z litrom vroče vode, pokrijte in počakajte 20 minut, nakar jih precedite. Pijte čez dan po požirkih.
Maline imajo iste krepčilne in diuretične lastnosti kot gozdne jagode. Tudi maline lahko jedo sladkorni bolniki, priporočajo pa jih tudi revmatikom. Iz malininih listov si lahko prav tako pripravimo okusen, rahlo odvajalen čaj. Jagode in maline se odlično obnesejo v sadnih solatah in marmeladah.
Alergija na jagode po navadi ni prava alergija
Jagode si lahko privoščite v velikih količinah, vedeti pa je treba, da vrtne, torej običajne jagode niso ravno učinkovite pri lajšanju prej naštetih tegob. Uživanje jagod lahko pri nekaterih povzroči neke vrste koprivico, kar je znamenje preobčutljivosti na beljakovino v plodovih. Te vrste pridobljena koprivica pa ne pomeni nič drugega kot prenaglo razstrupljanje telesa, pri katerem pridejo strupi tako hitro na površino, da povzročijo izpuščaj. V večini primerov ne gre za pravo alergijo. Koprivica izgine, če zaužijemo krepko odvajalo in se nekaj dni izogibamo beljakovinski hrani.
Liste in koreninice v čaj
Jagodne liste lahko z gotovostjo uporabljamo v zdravilne namene. Morali bi jih nabirati, sušiti in hraniti v velikih sodih. Na deželi liste že od nekdaj uporabljajo za čaj, kajti ta pospešuje izločanje seča in čisti kri. Pripravimo si ga tako, da zvrhano žlico posušenih listov kuhamo v pol litra vode dlje časa (do 20 minut). Čaj potem nekaj časa pustimo stati, nato ga odcedimo in pijemo po požirkih čez dan. Iz koreninic gozdih jagod si prav tako lahko pripravimo zelo okusen čaj, ki pa nam bo pomagal tudi pri lajšanju driske in protina. Naj vas ne preseneti preveč, če se bosta voda in blato obarvala rdeče. To je le učinek rastlinskih sestavin.
Gozdne jagode v kuhinji
Gozdne jagode so vsestransko uporabne v kuhinji. Pojemo lahko sveže v sadnih solatah ali pa si sami pripravimo džem, sirup, kompot, osvežujoči napitek, marmelado, pecivo, sladoled, žele, vino. Gozdne jagode v vinu so napitek za sladokusce. Potrebujemo: gozdne jagode, trsni ali kakšen drug rjavi sladkor, limonin sok in kakovostno vino ali konjak. Jagode oplaknemo, osladkamo, pokapljamo z limoninim sokom in pustimo nekaj časa na hladnem. Nato jim prilijemo kakovostno vino in jih serviramo kot surovi kompot. Za posebno slovesne priložnosti lahko dodate še nekaj žlic konjaka, še boljši pa je maraskino.
Če želite iz gozdnih jagod pripraviti kompot, pa potrebujete četrt kilograma rjavega sladkorja, četrt litra vode, kilogram prebranih gozdnih jagod in sok pol limone. Sladkor z vodo gostljato skuhajte, odstavite z vroče površine, dodajte jagode in limonin sok, previdno premešajte, pokrijte in postavite na hladno. Postrezite hladno. Kompot lahko ohladite tudi na ledu.
Moje zdravje št. 70 / 19. avgust 2008
Foto: Arhiv MZ
