Sečna kislina je stranski proizvod razgradnje beljakovin v telesu. Protin poteka v štirih zaporednih obdobjih. V prvem obdobju ugotovimo povečano koncentracijo sečne kisline v krvi (0,15–0,48 mmol/l). To obdobje lahko traja desetletje in se konča s prvim napadom protina, ki običajno najprej prizadene sklep palca na nogi. Pri akutnem napadu protina sklep močno oteče, pordeči in močno boli, tako da ne prenese niti dotika nogavice. Sklep je najbolj boleč nekaj ur po nastanku hudega vnetja. Vnet sklep si približno v enem tednu do dveh tednih opomore spontano ob upoštevanju dietoterapije. Z uporabo nesteroidnih antirevmatikov pa se vnetje umiri že v nekaj dneh. Napadi protina se lahko ponavljajo, posebno ob dietnih prekrških. Napad lahko sproži obilna prehrana z veliko purinov, večja količina popitega alkohola in alergija na določeno sadje in zelenjavo. Moški zbolijo pogosteje kot ženske, zato putiko imenujemo tudi »moška bolezen«. Pri približno tretjini primerov gre za dedno presnovno motnjo.

Uratni kristali se lahko odlagajo tudi v hrustancu ušesa, v mehkih tkivih kot tofi. Pri odlaganju v kitnih ovojnicah povzročijo vnetje (tenosinovitis), lahko se odlagajo tudi v sluznih vrečkah in tudi tu nastane vnetje (burzitis). Z odlaganjem kristalov v ledvično tkivo se slabša njihovo delovanje, v sečnih poteh se lahko tvorijo kamni.

Protin lahko nastane pri čezmerni razgradnji beljakovin in nezmožnosti ledvic, da bi izločile vso sečno kislino.

Novejša dognanja kažejo, da lahko bolezen sprožijo tudi zdravila proti raku, nekatera zdravila za znižanje visokega krvnega tlaka, aspirin, luskavica in nekatere vrste krvnega raka. Pri ljudeh s povečanim tveganjem se simptomi lahko pojavijo zaradi pretiranega uživanja rdečega mesa, divjačine, drobovine, alkohola, z beljakovinami bogatih stročnic (grah, leča, fižol idr.) in zaradi nezadostnega pitja vode oz. tekočine.

Da bi preprečili ponovne napade, je pri protinu prehrana bistvenega pomena. Izbiramo živila z malo purinov, pomembna je tudi alkoholna abstinenca. Bolnikom s pretirano telesno težo priporočamo shujševalno dieto. V prehrano vključimo veliko tekočine, predvsem vodo in sadne čaje (do 3 litre/dan), veliko sadja in zelenjave. Meso klavnih živali (govedino, svinjino, divjačino), še posebno pa drobovino, iz prehrane izključimo oziroma zamenjamo s posnetim mlekom in mlečnimi izdelki z manj mlečne maščobe in jajci. Pri povišanih krvnih lipidih rumenjak zamenjamo z beljakom (namesto celega jajca priporočamo dva beljaka). Hrano pripravljamo z manj maščobe, predvsem pa omejimo uporabo kuhinjske soli.

Katera živila svetujemo?

  1. mleko in mlečne izdelke: delno posneto mleko, fermentirane mlečne izdelke (1,6 % mlečne maščobe), sire in skuto z malo maščob;

  2. jajca: celo jajce, pri povišanem holesterolu le beljake;

  3. zelenjavo: artičoke, brokoli, buče, čebulo, por, česen, zelje, korenje, krompir, zeleno, kumare, kolerabo, melancane, paradižnik, papriko, repo, stročji fižol, koromač, peso, redkev, kislo zelje in repo, zeleno solato, regrat;

  4. sadje: vse vrste sadja, razen breskev, marelic, grozdja in rabarbare;

  5. maščobe: vse vrste v zmerni količini;

  6. sladkor: v zmerni količini;

  7. žita: kruh, testenine, žemljice, razen ovsenih kosmičev.

 

Odsvetovana živila:

  1. vsebnost purinov do 1 g/100 g

srce, priželjc, sardine, mesni ekstrakti, školjke, kvas

  1. do 150 mg/100 g

puran, gos, fazan, jerebica, svinjina, bravina, jetra, ledvice, losos, skuše

  1. do 75 mg/100 g

mlada govedina, teletina, piščančje meso, možgani, raki, morski list,

zelenjava: špinača, beluši, grah, leča, soja, suhi fižol, brstični ohrovt, cvetača

Ukrepi proti napadom:

─ pijte veliko tekočine (okoli 3 litre dnevno);

─ ne pijte alkoholnih pijač, zlasti belega vina in piva;

─ vsaj teden dni uživajte živila s čim manj beljakovin.

Nekoč so za lajšanje protina prisegali na češnje. Danes je znanstveno potrjeno, da 230 g češenj na dan (svežih ali vloženih) zniža vrednosti sečne kisline v serumu. Če jih imate radi in imate težave s putiko, se jih najejte tudi vi!

 

 

Jolanda Prelec - Lainščak

univ. dipl. inž. živ. teh., višji predav.

 

 

 

Moje zdravje št. 69 / 5. avgust 2008
Foto: Arhiv MZ

Prehranski trendi