Vsekakor so te reakcije na koži povezane s soncem, vendar je za njihov izbruh pogosto potreben še neki dodaten dejavnik. »Ta dodaten dejavnik so lahko zdravila, ki jih jemljemo, na primer nekateri antibiotiki, kozmetične kreme, ki jih uporabljamo, parfumi, lahko pa tudi snovi, ki se izločajo iz trave, na kateri ležimo. Čeprav uporabo zaščitnih krem za sončenje vsekakor priporočamo, pa lahko včasih tudi te sprožijo neželene vnetne reakcije v koži in posledično izpuščaj. Samo morje navadno ni vzrok izpuščajev,« pojasni dr. Igor Bartenjev, specialist dermatovenerolog. Na katerem delu telesa se najpogosteje pojavijo, je zelo odvisno od vzroka. Prave alergijske reakcije navadno prizadenejo vso kožo, fototoksične reakcije, ki so posledica zdravil, ki jih jemljemo; prav tako fototoksične reakcije, ki so posledica preparatov ali snovi, ki jih nanesemo na kožo, pa se pojavijo le na mestih, ki so bila s snovjo v neposrednem stiku, razloži Bartenjev in doda: »Koliko ljudi pozna tovrstne reakcije na soncu poleti, ne vem, vsekakor pa veliko, predvsem prve dni izpostavljanja soncu. Ko koža porjavi, postane nekako odpornejša.«


Prave alergije na sonce so redke

Poleg fototoksičnih in fotoalergijskih dermatoz se pojavljajo še številna kožna obolenja zaradi vpliva sončnih žarkov, katerih vzrok in mehanizem nastanka nista natančno znana. Mednje sodijo tako imenovane akne z Malorcce, kot so jih v 70. letih preteklega stoletja opisali Nemci, saj so se pojavile pri mladih dekletih, ki so se z morja, največkrat z Mallorce, vračale z aknami, ki jih prej niso imele. »Akne sonce navadno izboljša, tu pa je bilo narobe,« opiše Bartenjev začudenje zdravnikov nad njihovim pojavom ter pojasni, da sta obolenje najverjetneje povzročila sonce in nepravilna podlaga kozmetike za zaščito pred sončenjem. »Takrat so se namreč začela množično uporabljati sredstva za zaščito pred sončnimi žarki, ki so pretežno temeljila na oljnih podlagah, te pa so zaprle izvodila lojnic. Včasih te vrste aken ne znamo prav ločiti od tako imenovanih aken Aestivalis, ki pa jih neposredno povzročajo sončni žarki.« Čeprav ljudje omenjene izpuščaje radi poimenujejo kar alergije na sonce, pa so prave alergije na sonce v resnici redke. »Prave alergije na sonce so redke, o tem ni dvoma. O pravi alergijski reakciji govorimo takrat, kadar imamo v telesu protitelesa proti sončnim žarkom. Ko pride telo v stik s soncem, tudi v majhnih odmerkih, TO povzroči masivno reakcijo, aktivirajo se protitelesa in posledica so različne spremembe na koži. Lahko gre za alergijsko reakcijo zgodnjega tipa (koprivnica) ali pa poznega tipa (Prurigo aestivalis, polimorfna fotoalergijska reakcija na sonce). Ljudje, ki imajo prave alergije na sonce, so v pomladno-poletnih mesecih res prizadeti, saj dejansko ne smejo na sonce.« Pred temi izpuščaji se zaščitimo tako, da na soncu uporabljamo primerna zaščitna sredstva, predvsem prave nemastne podlage za kožo čela in obraza, tj. kreme, gele, pene.


Zdravljenje s kremami kar tako ni priporočljivo

Če se tovrstne aken pojavijo, jih zdravimo kot običajne akne in v nekaj tednih izzvenijo. Pri preostalih fototoksičnih reakcijah je prvo pravilo izogibanje sprožilnemu dejavniku: ne smemo se izpostavljati soncu in se mazati z zaščitnim sredstvom, ki ga imamo na sumu, da je sprožilo to reakcijo. Poleg tega moramo biti posebno previdni pri uporabi zdravil v obliki mazil, ker imajo lahko določene stranske učinke. Tako lahko, če je diagnoza nepravilna, celo stopnjujejo bolezen. Najustreznejša prva pomoč ob neprijetnih reakcijah kože na sonce so obkladki, v hudih oblikah pa dermatolog svetuje uporabo obkladkov s fiziološko raztopino ali nevtralnih emulzij, namenjenih negi po sončenju. Vendar je obisk zdravnika potreben zelo redko, tj. kadar se stanje tudi po tednu ali dveh ne izboljša ali če je prizadetost kože zares huda.


Rak kot posledica sončnih opeklin

Bolj kot neprijetni in srbeči izpuščaji so kot posledica sonca nevarne opekline. Sončne opekline so osnovna reakcija kože na soncu. Pojavijo se zaradi vnetja v koži, ki ga sprožijo agresivni UV-žarki, predvsem UVB-žarki; to vnetje vidimo kot opeklino. Če je manj izraženo, je koža le topla in pordela, če je odmerek žarkov večji, pa se zgodi propad celic in mehurjev. »Sončne opekline poznamo dejansko vsi belci. Vemo, da svetlopolte, svetlooke in svetlolase ljudi sonce navadno hitreje in močneje opeče, saj je njihova naravna zaščita slabša.« Da je kožni rak večinoma posledica delovanja sončnih žarkov, je že nekaj časa dokazano. UV-žarki namreč poškodujejo DNA v kožnih celicah in take celice imajo drugačne lastnosti, kot bi jih morale imeti, pojasni Bartenjev. »Taka celica se deli in tudi nove celice so drugačne. Včasih spremenjena celica odmre, po navadi jo telesu lastni reperacijski procesi popravijo, včasih pa se takšna celica spremeni v rakavo. Danes mislimo, da se celice v 75–80 % spremenijo v rakave pod vplivom UV-žarkov. Vprašanje, zakaj se moramo izogibati sončnim žarkom, je tako dejansko odveč.«


Nobena porjavelost ni zdrava


Zdravega sončenja tako ni, a glede na to, da se soncu ne moremo povsem izogniti, se je dobro vsaj držati nekaterih nasvetov, ki jih dermatologi tako vztrajno ponavljajo že vrsto let, a se jih na žalost drži bolj malo ljudi. »Najbolje se je soncu izogniti. Če to ne gre, svetujemo nošenje oblačil in zaščitnih očal. Če tudi to ne gre, vsaj ne hodimo na sonce med 10. in 16. uro in predvsem uporabimo kakovostno zaščitno sredstvo. To mora vsebovati zaščito pred UVB- in UVA-žarki.« Kljub uporabi kreme se soncu ne smemo nastavljati po mili volji. »Sredstvo nas bo zaščitilo pred sončno opeklino, ne pa pred vsemi drugimi škodljivimi vplivi UV-žarkov. Zaščitenost pred opeklinami, ki nam jo omogočijo omenjena sredstva, lahko zapelje ljudi, da se izpostavljajo soncu prek vsega dneva, kar lahko vodi do oslabljenega imunskega nadzora v koži, to stanje pa nekateri strokovnjaki povezujejo z rastočo pogostostjo malignega melanoma v svetu. Tudi pred tvorbo prostih radikalov in staranjem kože je zaščita omejena.«


Dobra zaščita je zlata vredna

Sicer pa med zaščitna sredstva ne štejemo le krem, po besedah dermatologa je na trgu precej različnih primernih preparatov, ki po navadi zagotavljajo fizikalno in/ali kemijsko zaščito. »Fizikalna zaščita pomeni, da so v sredstva vmešani drobni delci, ki kot zrcalca odbijajo UV-žarke, kemijske zaščitne snovi pa UV-žarke prestrezajo. Ob izbiri preparata bodimo posebej pozorni, da je ta obstojen na svetlobi (photostable) in v vodi (waterproof). Oboje mora biti navedeno na embalaži. Preparati imajo zelo različno sposobnost nevtralizacije UV-žarkov.« Zaščitne snovi so lahko primešane kremi, olju, mleku ali gelu. Kateri izdelek je najprimernejši, je odvisno predvsem od lastnosti kože posameznika, pravi sogovornik, dobro pa je, če vsebuje hranilne snovi in t. i. lovilce prostih radikalov. Stopnjo zaščite prilagajamo tipu kože, stopnji porjavelosti in osončenemu delu. Kožo obraza, posebno čelo in okolico oči, pa tudi ustnice, ramena in prsi navadno ščitimo močneje. »Zelo dobro zaščito predstavljajo faktorji SPF 15 in več. Pomembno je, da sredstvo dosledno in pravilno uporabljamo. Za eno pravilno mazanje odraslega človeka porabimo 30 ml sredstva. Namažemo se pol ure pred sončenjem, nato pa sredstvo obnavljamo, če se kopamo npr. na vsake 3 ure.« Ker UV-žarki segajo do globine 200 m, smo tudi v vodi izpostavljeni sevanju. Zato je pomembno je, da smo zaščiteni in da je sredstvo odporno na vodo. Kadar se ne kopamo, je treba obleči primerna oblačila. Nosimo obleko iz naravnih vlaken, kot sta bombaž in lan. Bombaž namreč prepušča le 10 odstotkov UVA-žarkov, sintetična vlakna pa prepuščajo do 50 odstotkov teh žarkov. »V raziskavi, kjer sem bil eden izmed mentorjev, smo ugotovili, da poletne tkanine prepuščajo nekoliko UV-žarkov. Po svetu dodajajo nekaterim poletnim tkaninam zaščitne faktorje, obstajajo celo pralni praški, ki vsebujejo zaščitne faktorje in naj bi jih uporabljali poleti. To so seveda pretiravanja in predvsem komercialne poteze. Torej, zaščita s tkanino je dovolj, tudi če gre malo žarkov skozi,« svetuje Bartenjev.

In kako naj ravnamo, če nas sonce vseeno opeče? »Ne sončimo se več vsaj nekaj dni. Če gre le za rdečino in občutek pečenja, uporabimo hladilne pripravke, če gre za obsežnejše opekline z mehurji, pa je potrebna terapija. Uporabimo navadne kortikosteroidne kreme, včasih antihistaminike in kortikosteroide predpišemo tudi sistemsko, ampak to je že primer za ambulanto.«

 

 

Moje zdravje št. 67 / 8. julij 2008
Foto: Arhiv MZ