Danes koromač pridelujejo po vsem svetu, zaradi svojega izvora pa bolje uspeva v toplejšem podnebju, zato ga največ pridelajo v Italiji, Franciji, Španiji in v Grčiji.
Tri najbolj znane vrste koromača so: vrtni koromač (njegovo seme uporabljamo za pripravo čaja in kot začimbo za peko), začimbni in divji koromač (zelo je priljubljen v Italiji) in zelenjavni koromač.
Koromač vsebuje mentolovo olje, anatol in kafri podoben fenčon. Bogat je z različnimi minerali, na primer z železom, magnezijem, s kalijem in kalcijem. Poleg tega koromač vsebuje večje količine betakarotena, vitamina C (vsebuje dvakrat toliko vitamina C kot pomaranče), vitamina E in folne kisline. Hranilna vrednost: 100 g koromača ima 24 kalorij/98 kJ.
Koromač raste od avgusta do aprila, kadar ga kupujemo v trgovini, pa bodimo izbirčni. Gomolji z rjavkastimi ali/in lisastimi dodatki so ostareli, že nekoliko uveli in zmečkani primerki, ki jih raje pustimo kar trgovcu. Izberemo gomolje, ki so čvrsti, svetli in brez rjavih, poškodovanih mest. Čim svetlejši je gomolj, tem bolj nežni so listi. Pernati listi, ki jih lahko uporabimo tudi kot začimbo, morajo imeti intenzivno zeleno barvo. Pozorni moramo biti tudi na to, da rezna mesta na steblu niso čisto izsušena. Gomolje operemo, odrežemo zelena stebla in nastavek korena (odstranimo tudi luskaste liste, ki niso več sveži), nato pa gomolje po potrebi prerežemo na pol ali na štiri dele. Gomolj prerežemo vedno od listov proti nastavku korena navzdol. Trdo sredico odstranimo tako, da se listi še držijo skupaj.
Na splošno velja (odstopanja so mogoča glede na velikost gomoljev), da nalistan koromač blanširamo od 2 do 3 minute, v ponvi narezanega pražimo od 3 do 5 minut, razkosanega na polovice ali četrtine pa kuhamo približno 15 minut. Nežnih listov, ki rahlo spominjajo na koper, ne zavržemo, ampak nasekljane posipamo po gotovi jedi. Koromaču ni treba dodajati veliko začimb, zadostujejo že limonin sok, sol in poper; zelo primeren je še muškat. Manjše (florentinske), zdrave, bele in dišeče plodove najpreprosteje pripravimo in ponudimo kar presne ali na hitro blanširane, tudi zaradi ohranjanja dragocene folne kisline, pomembne pri rasti in razmnoževanju celic.
Plod grenkega navadnega komarčka vsebuje eterično olje, ki deluje sekretolitično, sekretomotorično in spazmolitično. Olajša izkašljevanje gostega katarja in se uporablja za izkašljevanje pri prehladnih obolenjih zgornjih dihalnih poti. Plod grenkega navadnega komarčka deluje proti krčem gladkega mišičja v prebavilih in proti napenjanju. Če ga uživamo surovega po jedi, nam odlično očisti zobe. Uporabljamo ga lahko za pospeševanje teka, ugodno deluje tudi na urogenitalni sistem, saj uravnava menstrualni ciklus in stimulira delovanje ledvic ter pospešuje izločanje urina. Mlade matere ga lahko uživajo za pospeševanje izločanja mleka. Obloge z eteričnim oljem koromača blažijo revmatske bolečine, delujejo pa tudi protiseptično, saj zaustavljajo razmnoževanje mikroorganizmov. Pa še ena pomembna lastnost našega finokia. Če uživamo v kakšnem kosu mastnega mesa, zraven ponudimo koromač. Ta nase že v črevesju veže maščobe in jim odreže pot do trebuha, zadnjice ali bokov. Do lokacij, kjer se maščobe tako rade kopičijo in zadržujejo.
Koromač lahko uporabljamo na veliko načinov. Za spremembo in dopolnilne užitke ga namesto v blago soljeni vodi skuhamo v čisti (goveji ali perutninski) juhi, sladki smetani ali v belem vinu. Spomladi narezanega v ponvi (na maslu in olivnem olju) zdušimo z drugo pomladansko zelenjavo, grahom, s korenčkom in z beluševimi vršički ter s prvimi pomladanskimi zelišči, kar postrežemo kot prilogo k pečenemu mesu, perutnini ali k ribam. Kuhanega v vodi lahko odcejenega okisamo z limoninim sokom ter odišavimo s strtim česnom in z nastrganim muškatnim oreščkom. Kuhanega nadalje zabelimo s stopljenim maslom (posebej slastna je različica, pri kateri maslo počasi segrevamo do lešnikove barve) in potresemo s sesekljanim peteršiljem. To je po angleško. Koromač lahko pripravimo tudi na poljski način. Kuhanega potresemo z drobtinami, rumeno prepraženimi na maslu. Lahko pa se sprehodimo naravnost h koreninam, v francosko kuhinjo, kjer pripravimo koromačev gratin. Kuhan koromač zložimo v ognjevaren pekač, ga prelijemo z mešanico sladke in kisle smetane ter rumenjakov. Potresemo z nastrganim sirom, drobtinami in/ali s kosi masla, potem pa ga damo v vročo pečico in pečemo, dokler ni po vrhu zlato-rumeno pečen. Koromač pa lahko skuhamo tudi v mešanici 2 decilitrov vode, 2 decilitrov belega vina, decilitra olivnega olja, soka limone ter lovorovega lista in poprovih zrn. Kuhanega ohladimo kar v tekočini. (mž)
300 g krompirja
gomolj koromača
300 g paradižnika
2 žlici moke
jajce
50 g fete
50 g gorgonzole
50 g naribanega parmezana
žlička timijana
žlička bazilike
žlica sojine omake
ščepec popra
3 žlice olivnega olja
Pekač premažemo z oljem. Krompir narežemo na kolobarje in ga zložimo po pekaču. Koromač narežemo na koščke in ga potresemo po krompirju. Na vrh pa sesekljan paradižnik. Popopramo. V posodici zmešamo jajce, zdrobljeno feto, gorgonzolo, moko, začimbe in sojino omako. Prelijemo čez sestavine v pekaču. Potresemo s parmezanom in pečemo 25 minut pri 180 stopinjah.
Moje zdravje št. 65 / 10. junij 2008
Foto: Arhiv MZ
