Suha koža je nagnjena tudi k zgodnejšemu pojavljanju gub in gubic. Tako suha koža ni samo estetski problem, ampak tudi zdravstveni, saj ne izpolnjuje temeljne naloge, tj. zaščite pred zunanjimi vplivi. Poveča se možnost za nastanek različnih kožnih obolenj.

Pogosta težava sladkornih bolnikov


Suha in občutljiva koža se pojavlja pri številnih ljudeh in v različnih starostnih obdobjih.

Vzrok za nastanek suhosti kože so številne bolezni. Imajo jo bolniki z atopijskim dermatitisom, s prirojenimi oblikami ribje kože, z ekcemi in luskavico. Suhost kože pa v precejšnji meri povzroča okolje, pomembno vlogo ima tudi starost. Ocenjuje se, da ima okoli 25 % mladih normalno do suho kožo. Pri starosti nad 40 let se ta odstotek poveča na 80. Težave s suho kožo imajo pogosto sladkorni bolniki, ki velikokrat trpijo za polinevropatijo ali okvaro avtonomnega živčnega sistema, kar vodi v zmanjšano izločanje znojnih žlez in posledično v suho kožo, ki rada poka. Med najbolj prizadetimi organi so stopala; če njihove poškodbe niso hitro in učinkovito oskrbljene, se hitro pojavijo obširna vnetja in ognojki na nogi.


Najboljše so kreme z naravnimi vlažilci

Osnovna nega suhe kože temelji na nadomeščanju maščob in vlaženju kože. Z nego želimo v vrhnjo plast kože vodo ujeti z negovalnimi mazili in preprečiti, da po kopeli izhlapi.

Med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjševanje suhosti kože se priporoča uporaba medicinskih oljnih ali oljno-škrobnih kopeli, ki lahko vsebujejo sojino olje, arašidovo olje, olje dveletnega svetlina ali olje borage, ki vsebuje esencialne kisline, ki so pomembne sestavine maščob vrhnjične pregrade in ki jih običajno pri suhi koži primanjkuje. Nadalje v postopku nege dermatologi priporočajo uporabo mastnih negovalnih mazil in emulzij z naravnimi vlažilci, kot so: urea in alfahidroksi kisline, ki izdatno pripomorejo k vlaženju kože. Urea je eden glavnih proizvodov v metabolizmu beljakovin, zato jo vsebujejo skoraj vse telesne tekočine. Ureo najdemo tudi v poroženelem sloju kože, kjer se ustvarja pri keratinizaciji. Naravni vlažilci, kot je urea, vežejo v roženi plasti vodo in delujejo kot zaščita pred izsuševanjem, povečujejo elastičnost kože, odstranjujejo luske in obenem zavirajo prekomerno delitev celic poroženelega sloja.

Vlažilne dnevne kreme tipa olje v vodi so sicer kozmetično sprejemljivejše, kožo pa vlažijo bolj malo ali skoraj nič, ker voda iz zunanje faze s tople kože hitro izhlapi. Obenem vlažilne kreme vsebujejo kozervanse, ki lahko povzročajo nastanek alergijske reakcije. Pri ljudeh s suho kožo je priporočljiva uporaba neodišavljenih kozmetičnih izdelkov, odsvetovana pa uporaba tekočih mil in penečih kopeli, tudi mehčalcev za perilo in stiki z dražečimi snovmi iz okolja, kot so: zemlja, barve in lepila.

 

 

 

Moje zdravje št. 64 / 27. maj 2008
Foto: www.flicker.com / Katie Tegtmeyer