Razlikujemo dva tipa bolezni. Pri akutnem sinuzitisu znaki trajajo manj kot 12 tednov in povsem izzvenijo. Znaki pri kroničnem sinuzitisu trajajo več kot 12 tednov, ne minejo povsem, mogoča pa so tudi občasna poslabšanja.


Načini zdravljenja


Akutni sinuzitis zahteva zdravljenje z antibiotiki, ki jih bolnik prejema 10–14 dni. Vendar vse bolnike sogovornik vzpodbuja k odgovornemu jemanju antibiotikov in doslednemu upoštevanju zdravnikovih navodil. »Zdravljenje s posameznimi antibiotiki je po navodilu zdravnika lahko tudi krajše. Vrsto antibiotika določi zdravnik glede znane občutljivosti bakterij na posamezne antibiotike. Narašča število bakterij, ki za posamezne antibiotike niso več občutljive ali pa so slabše občutljive. Bolniki naj prejemajo le antibiotike, ki jih je predpisal zdravnik, in sicer v predpisanem odmerku redno in toliko časa, kot je bilo predpisano. Le tako bo zdravljenje učinkovito; preprečili bomo mogoče neželene učinke in alergijske reakcije. S pravilnim jemanjem antibiotikov pa se bomo izognili tudi nadaljnjemu razvoju neobčutljivosti bakterij. Pomembno je, da veste, da navadnega prehlada ne zdravimo z antibiotiki. Rumen ali zelen izcedek iz nosu še ni vzrok za antibiotično terapijo, kot misli veliko bolnikov.

Poleg antibiotikov za zdravljenje akutnega sinuzitisa uporabljamo še lokalna kortikosteroidna pršila, ki delujejo proti vnetju, zdravimo mogočo alergijo, nos redno čistimo s fiziološko raztopino v obliki kapljic ali nosnih pršil. Za ublažitev znakov svetujemo dekongestiv, v obliki nosnih kapljic ali tablet, ki zmanjša zaprtost nosu in izcedek iz nosu. Dekongestive uporabljamo tudi za zdravljenje navadnega prehlada. Potrebno je tudi ustrezno zdravljenje bolečine in znižanje telesne temperature, če ta preseže 38,5 °C. V določenih primerih bolnikom tudi aktivno, z aspiracijo, posesamo gnoj iz obnosnih votlin. Za dokončno ozdravljenje kroničnega sinuzitisa je potreben kirurški poseg. Posamezna poslabšanja pa zdravimo podobno kot akutni sinuzitis.«


Kirurško zdravljenje sinuzitisa

Kjer antibiotično zdravljenje ni učinkovalo in prineslo pričakovanih dosežkov, je treba fizično odstraniti okuženo maso, sprostiti dihanje skozi nos in izcejanje gnoja. To omogočajo maloinvazivne, endoskopske operacije. »S kirurškim posegom obnosne votline široko prodremo v nos in tako dosežemo, da so votline ustrezno prezračene in da se lahko čistijo. Obolele sluznice iz obnosnih votlin ne odstranjujemo, saj se s tem, ko smo z operativnim posegom zagotovili ustrezne pogoje, po določenem času sama normalizira. Pravzaprav želimo s čim manjšim posegom zagotoviti v nosu tako stanje, ki omogoča čim hitrejšo ozdravitev. Ob kirurškem posegu na samih obnosnih votlinah istočasno popravimo tudi mogoče anatomske nepravilnosti v nosu, ki so pripomogle k nastanku kroničnega vnetja. Po operaciji ni zunanjih brazgotin na koži obraza ali sluznici ustne votline. Ti posegi tudi ne zahtevajo splošne anestezije. Bolniki so odpuščeni večinoma že naslednji dan po operaciji, težave pa minejo v naslednjih 2–3 tednih,« konča sogovornik.


Preprečevanje boljše od zdravljenja

Vsakodnevna skrb za zdrav imunski sistem se izkaže še posebno ob času, ko razsajajo virusi. Zdrava prehrana, gibanje, izogibanje stresu so temelji, ki omogočajo uravnoteženo delovanje imunskega sistema, ki učinkovito odgovori na okužbo. »Poskrbimo za čim večjo splošno odpornost z zdravim načinom življenja in rednim zdravljenjem mogočih kroničnih bolezni, cepimo se proti gripi. Na voljo je tudi cepljenje proti streptokoku pneumonije in hemofilusu inluence, ki sta dva od treh najpogostejših povzročiteljev akutnega sinuzitisa. Z zmanjšanjem števila prehladov se izognemo možnosti dodatne bakterijske okužbe in nastanku sinuzitisa. Priporočam, da se med sezono prehladnih obolenj izogibate zaprtim prostorom z večjim številom ljudi. Poskrbite za redno umivanje in razkuževanje rok. Če ste prehlajeni, zaščitite druge, ostanite doma. Ne kihajte v dlani, ampak v robec ali ne nazadnje tudi v rokav. Ob prehladu počivajte in se izogibajte dejavnikom, ki oslabijo čiščenje nosne sluznice (kajenje, suh, onesnažen zrak), enakomerno prek celotnega dneva zaužijte dovolj tekočine. Ob povišani telesni temperaturi upoštevajte, da morate nadomestiti tudi tekočino, ki ste jo izgubili s potenjem. Z naštetimi ukrepi zmanjšamo možnost nastanka akutnega sinuzitisa v poteku prehlada. S pravilnim zdravljenjem akutnega sinuzitisa lahko preprečimo razvoj kroničnega vnetja obnosnih votlin.« Tako svetuje otorinolaringolog Klemen Jenko.


 

V zadnjih letih otorinolaringologi vse bolj sodelujejo s specialisti pediatri na pediatrični kliniki v Ljubljani, in sicer pri zdravljenju otrok s cistično fibrozo. Pri teh majhnih bolnikih se zaradi nepravilne sestave sluzi v nosu pogosto pojavlja kronični sinuzitis. Ob vnetju pa lahko nastanejo tudi nosni polipi. Zato otorinolaringolog Klemen Jenko svetuje staršem: »Otroci, pri katerih obnosne votline še niso povsem razvite, potrebujejo redno spremljanje in redne preglede, ki omogočajo pravočasno zdravljenje z ustreznimi zdravili.

Pri otrocih, ki jim zdravljenje z zdravili ne pomaga, moramo skrbno načrtovati ustrezen endoskopski kirurški poseg, s katerim omogočimo dihanje skozi nos in zmanjšamo vnetje v obnosnih votlinah. S pravočasnim in pravilnim ukrepanjem lahko otrokom s cistično fibrozo znatno izboljšamo kakovost življenja.

 

 

 

Moje zdravje št. 58 / 27. februar 2008
Foto: Arhiv MZ