Fitoterapija postaja med ljudmi vse bolj priljubljena. Ljudje se pri zdravljenju vse raje nagibajo k uporabi naravnih zelišč. Zakaj je po vašem mnenju fitoterapija pri ljudeh tako cenjena? So naravna zelišča res bolj »blaga in varna« od sintetičnih zdravil?
»Fitoterapija – zdravljenje in preventiva z zdravilnimi rastlinami – je stara toliko, kot je staro človeštvo. Z razvojem moderne sintezne farmacije, ki jo poznamo že več kot sto let, so sintezne molekule v veliki meri zasenčile tiste, ki jih že tisočletja sintetizira narava predvsem zaradi močnih in hitrih učinkov že v mili- ali celo mikrogramskih odmerkih. Uporaba zdravilnih rastlin pa ni nikoli v celoti zamrla; v zadnjem obdobju spet pridobiva svoje mesto, in sicer v preventivi in terapiji, predvsem zaradi vse večje ozaveščenosti ljudi in vse večje ponudbe zdravil brez recepta, ki so kakovostna, učinkovita in varna tudi za t. i. samozdravljenje. Zahvaljujoč vse večjemu številu podatkov iz nadzorovanih kliničnih raziskav, ki na velikem številu bolnikov potrjujejo učinke zdravil naravnega izvora, je sodobna fitoterapija uspela nadgraditi tradicionalno uporabo zdravilnih rastlin. Torej ne gre več samo za to, da bi »verjeli« v moč zdravilnih rastlin, ampak imamo za to tudi znanstvene dokaze. Res je, da je za dosego učinkov zdravil naravnega izvora v povprečju potrebno dolgotrajnejše jemanje, le-ti pa so po navadi blažji, vsekakor pa niso blažev žegen! Ravno nasprotno, nekatere zdravilne rastline, predvsem tiste z alkaloidi in s kardiotoničnimi glikozidi, imajo zelo močne učinke in v neveščih rokah lahko povzročijo zastrupitve ali celo smrt. Pomembno je, da se zavedamo, da so tudi pripravki naravnega izvora zdravila, ki imajo tako kot vsa zdravila tudi neželene učinke, zato sta tudi pri uporabi zdravil iz 'domače lekarne' potrebna previdnost in posvetovanje z zdravnikom ali s farmacevtom.«
Zdi se, da pridobivajo pripravki zdravilnih rastlin tudi v sodobni farmaciji vse večjo veljavo. Lahko rečemo, da se farmacija tako rekoč »vrača nazaj k naravi«? Kakšne so prednosti uporabe naravnih zelišč pred uporabo »sintetičnih zdravil« (in nasprotno)?
»Sodobna farmacija se kljub dajanju drugačnega videza pravzaprav ni nikoli prenehala učiti od narave. Veliko sinteznih učinkovin je sintetiziranih tako, da posnemajo naravne učinkovine, le da je njihov učinek še izrazitejši. Pri razvoju zdravil se farmacija poslužuje modernih računalniških orodij, vendar spojine vodnice, to je spojine z določenim učinkom, na osnovi katerih načrtujemo nove, izvirajo prav iz narave. Nazaj k naravi se torej ne vrača farmacija, ampak ozaveščeni porabniki (bolniki), ki razpolagajo z vse več informacijami in ki si poleg klasičnega zdravljenja pomagajo še s fitoterapevtiki. Sintezna zdravila in zdravila naravnega izvora se med seboj dopolnjujejo; prva delujejo hitro in natančno, druga pa jim pri tem sinergistično pomagajo. Pri blažjih bolezenskih stanjih, ki še ne zahtevajo intenzivnega zdravljenja z zdravili z močnim učinkom, je priporočljivo najprej začeti s fitoterapevtikom, če seveda predviden potek bolezni to dopušča. Kot primera naj navedem depresije in anksioznost, ki jih lahko zelo uspešno zdravimo z zdravili iz šentjanževke in baldrijana; imajo bistveno manj neželenih učinkov in kljub dolgotrajnejši uporabi ne povzročajo odvisnosti. V veliko primerih sočasna uporaba fitoterapevtika skupaj s sinteznim zdravilom bistveno izboljša stanje bolnika in celo zmanjša potrebo po visokih odmerkih slednjega.«
Glog velja za izredno dragoceno zdravilno rastlino. Ga lahko podrobneje predstavite?
»Glog je skupno ime za skupino rastlin, od katerih pri nas uspevajo tri: navadni (Crataegus laevigata), enovrati (C. monogyna) in čašasti glog (C. curvisepala), pri čemer se za terapevtske namene uporabljata le prva dva. Vrste se med seboj pogosto križajo tako, da je natančna določitev velikokrat težavna. To so grmi, visoki od 2 do 5 m, včasih tudi drevesa, ki zrastejo do 10 m, z značilnimi deljenimi listi in s trni (v primerjavi z bodicami, kot jih imajo npr. vrtnice) in z rdečkastimi plodovi. Zanimivo, da rdeče jagode, ki jim običajno pravimo plodovi, niso pravi plodovi, saj se mesnati del, ki obdaja trda semena, razvije iz drugih delov cveta. Če bi želeli biti botanično natančni, bi morali govoriti o psevdoplodovih (tako kot pri ginku ali tisi). Listi in cvetovi pa tudi jagode gloga vsebujejo predvsem flavonoide, med katerimi sta najpogostejša viteksin in hiperozid. Poleg flavonoidov so pomembni še oligomerni procianidini, ki sodijo v širšo skupino čreslovin, za katero uporabljamo tudi sopomenko piknogenoli. Uporaba glogovih jagod je danes vse redkejša. Pred leti so na Koroškem posušene in zmlete glogove jagode mešali z moko in iz te mešanice pekli kruh. Ponekod jih dodajajo tudi kompotom, želejem in marmeladam. Listi in cvetovi pa so bili od nekdaj sestavina čajev, ki so jih naše babice pripravljale za zdravljenje pešajočega srca. Glog je po Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin razvrščen med zdravila, zato morajo imeti pripravki, ki vsebujejo glog ali njegov izvleček in ki jih dobimo v prodaji, dovoljenje za promet z zdravili.«
Pri katerih težavah in boleznih je njegova uporaba učinkovita?
»Zdravila iz gloga (tablete, kapsule, čaje) uporabljamo za krepitev oslabelega srca, ki se pojavlja predvsem v tretjem življenjskem obdobju. Znaki, ki nakazujejo na oslabelo srce, so težave pri premagovanju lažjih in zmernih naporov, kot je hoja po stopnicah, pri čemer je bolnik hitro utrujen in zadihan. Srčna mišica nima dovolj moči, da bi po telesu pošiljala zadostno količino krvi, ki bi organe oskrbela s hranili in kisikom. Tekočina ostane v tkivu, zato se pojavijo otekline; zgodi se lahko tudi zastoj tekočine v pljučih. Popuščanje srca je v glavnem kronično stanje in je lahko posledica napredovale ateroskleroze koronarnih žil ali pa tudi zmanjšane funkcije srčne mišice zaradi infarkta. Teh vzrokov, na žalost, ne moremo več odpraviti, lahko pa blažimo znake z zdravili, ki iz povečajo tonus in izkoristek srčnega utripa.«
Ali obstajajo tudi študije, ki potrjujejo pozitivne lastnosti njegovega delovanja?
»Obstaja vsaj 13 kakovostnih kliničnih raziskav, v katerih so bolnikom dajali izvlečke listov in cvetov gloga, ki so bili standardizirani (z znano in umerjeno količino flavonoidov in procianidinov). Na bolnikih torej niso preizkušali učinka čaja ali čajnih mešanic z glogom zaradi neenotne sestave, prav tako študije niso vključevale glogovih jagod. Izsledki študij podpirajo uporabo zdravil z glogom kot dopolnilo k drugim zdravilom za zdravljenje srčnega popuščanja. Za zdaj pa še ni dovolj izsledkov, ki bi potrdili učinkovitost uporabe gloga kot samostojnega fitoterapevtika.«
Kako deluje?
»Flavonoidi in oligomerni procianidini so znani antioksidanti, ki ščitijo celice pred prekomerno količino prostih radikalov. Njihov specifični učinek na srčno mišico je večplasten in še ni natančno pojasnjen. Glog delujejo kardiotonično (krepi obnemoglo srčno mišico), blago aritmično (normalizira srčni utrip) in blago antihipertenzivno (rahlo zniža visok krvni tlak). Učinkovine iz gloga povečajo prekrvitev in moč krčenja srčne mišice, hkrati pa umerijo njen ritem in povečajo dobo, ko srčna mišica med vsakim utripom počiva, v primerjavi s kardiotoničnimi glikozidi iz rodu naprstecev (Digitalis spp.), ki to dobo skrajšajo in tako lahko povzročijo aritmije. Učinki gloga ne nastopijo takoj, ampak šele po nekajtedenskem jemanju. Priporočajo vsaj šesttedensko obdobje jemanja. Zdravila iz gloga priporočamo po posvetu z zdravnikom pri blažjih oblikah srčne oslabelosti, ko zdravljenje z drugimi zdravili še ni potrebno, ali pa kot sočasno dopolnilo že obstoječi terapiji.«
Kako ga pripravimo?
»Za domačo uporabo nabiramo vejice z listi in s cvetovi, jih posušimo in iz njih pripravljamo čaj. Eno žličko gloga (1,5 g) prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in po 15 min. precedimo. Pijemo 3-krat dnevno sveže pripravljen poparek. Najboljši učinek dosežemo z zdravili, ki vsebujejo standardizirani izvleček listov in cvetov gloga v obliki kapsul, tablet ali tinktur. Priporočeni odmerki so do 900 mg vodnoetanolnega izvlečka dnevno.«
Na kaj moramo biti pred uporabo gloga pozorni? Ali obstajajo kakršne koli možnosti predoziranja, kontraindikacij ali mogočih interakcij z drugimi zdravili?
»Glog velja za varno zdravilno rastlino. Neželeni učinki prekomernega odmerjanja gloga niso znani. Prav tako ni znano, da bi glog vplival na sposobnost upravljanja vozil in strojev. Ni znano, da bi glog škodljivo deloval med nosečnostjo ali dojenjem, vendar skladno s splošno medicinsko prakso njegovo uporabo odsvetujemo zaradi pomanjkanja podatkov. Obstaja možnost interakcij gloga z drugimi zdravili s podobnimi ali z nasprotnimi učinki (kardiotoničnimi glikozidi, antiaritmiki, antihipertenzivi). Pred njihovo sočasno uporabo se prej posvetujte z zdravnikom.
Zaradi resnosti znakov oslabelega srca je pred začetkom vsakršnega zdravljenja treba obiskati zdravnika, ki mora sum na mogoče popuščanje srca najprej potrditi. Po 6 tednih uporabe zdravil z glogom bi se moralo stanje izboljšati. Če se to ne zgodi ali če se stanje poslabša, obiščite zdravnika, zlasti če čutite bolečino v delu srca, ki se širi v ramena, zgornji del trebuha ali v področja okrog vratu, če težko dihate ali vam močno otekajo noge.
Moje zdravje št. 57 / 13. februar 2008
Foto: Arhiv MZ
