Asis. mag. Karin Sernec, dr. med, psihiatrinja in psihoterapevtka, vodja Enote za zdravljenje motenj hranjenja s Psihiatrične klinike v Ljubljani, nam je v pogovoru povedala, da motnje hranjenja predstavljajo zunanji izraz globoke duševne in čustvene vznemirjenosti ter nesprejemanja samega sebe. Človek, ki trpi zaradi motenj hranjenja, izraža svoje čustvene težave, in sicer s spremenjenim odnosom do hrane. Hranjenje ali odklanjanje hrane postane njen izraz osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznanih čustev.

 

Motnje hranjenja se kažejo na različne načine

»Med motnje hranjenja sodijo anoreksija nervoza, bulimija nervoza in kompulzivno prenajedanje. »Zelo pomembno je izpostaviti,« navaja asis. mag Karin Sernec, »da je povsem zavajajoče in napačno prepričanje, da ima tisti, ki bruha, bulimijo, tisti, ki strada, pa anoreksijo.« Ločimo dva podtipa anoreksije nervoze. Pri purgativnem tipu anoreksije nervoze, ki je prisoten kar pri 75 odstotkih vseh ljudi z anoreksijo nervozo, ljudje vzdržujejo nizko telesno težo s pomočjo bruhanja (pogosto se tudi prenajedajo), z jemanjem odvajal in/ali diuretikov. Pri restriktivnem tipu anoreksije nervoze pa ljudje vzdržujejo nizko telesno težo z odklanjanjem vseh vrst hrane (s stradanjem) ali pa le ogljikovih hidratov in tiste hrane, za katero menijo, da je visokokalorična. Obenem pogosto pretiravajo s telesno aktivnostjo, kar imenujemo hiperaktivnost. Takšnih je 25 odstotkov ljudi z anoreksijo nervozo. Tudi bulimijo nervozo delimo na dva podtipa. Prvi je purgativni tip, pri katerem po obdobju prenajedanja sledi bruhanje, jemanje odvajal in/ali diuretikov. Za to obliko motnje trpi 75 odstotkov vseh ljudi z bulimijo nervozo. Pri drugem, nepurgativnem tipu bulimije nervoze pa obdobju prenajedanja sledijo stradanje, odklanjanje hrane in pretirana telesna aktivnost. »Anoreksija in bulimija nervoza se torej na prvi pogled razlikujeta glede na telesno maso obolelega človeka (pri ljudeh z anoreksijo je indeks telesne mase nižji od 17,5; pri ljudeh z bulimijo nervozo pa je med 18 in 25) in glede na začetek motnje (anoreksija se začne veliko bolj zgodaj, in sicer na prehodu iz otroštva v mladostništvo, bulimija pa na prehodu iz mladostniškega v zgodnje odraslo obdobje),« je razložila psihiatrinja in psihoterapevtka.

»V drugo skupino, med motnje prehranjevanja, ki jih ne štejemo med duševne motnje, pa sodijo določeni prehranjevalni vedenjski vzorci, ki niso funkcionalni. To so pogoste diete, neredno in neuravnoteženo hranjenje, izpuščanje obrokov, tj. vzorci, ki jih vsi občasno uporabljamo.«

 

Bulimije nervoze je vse več

»Natančnih statističnih podatkov za Slovenijo glede obolevnosti za motnjami hranjenja za zdaj še ni. Menimo pa, da so številke primerljive s podatki drugih evropskih dežel. Tako velja, da za anoreksijo nervozo oboleva približno en odstotek prebivalstva (ta številka je že približno 10 let stabilna), za bulimijo nervozo pa obolevnost narašča. Pred 10 leti so govorili o enem odstotku obolelega prebivalstva, pred petimi leti o treh odstotkih, danes pa nekateri članki navajajo že pet- in večodstotno obolevnost prebivalstva. Za kompulzivno prenajedanje podatkov še nimamo, saj je to najmlajša skupina motenj hranjenja in epidemiološke študije še potekajo,« je pojasnila asis. mag. Sernečeva.

 

Zbolevajo že otroci

Anoreksija nervoza se začne najbolj zgodaj v razvoju, na prehodu iz otroštva v zgodnje mladostniško obdobje. To je lahko že pri osmih letih, v izjemnih primerih še prej. Bulimija nervoza se klinično pokaže na prehodu iz mladostništva v zgodnje odraslo obdobje, nekako med 16. in 23. letom. Kompulzivno prenajedanje pa je tista motnja hranjenja, ki se pokaže najpozneje, in sicer na prehodu iz zgodnjega v srednje odraslo obdobje, torej po 25. letu starosti. To je tudi vzrok, da je obravnava ljudi z anoreksijo kompleksnejša, saj so razvojni zaostanki zaradi zgodnejšega začetka veliko večji.

 

Zakaj se zavestno uničujemo?

»Vzroke za motnje hranjenja delimo na tri glavne skupine: biološke, sociokulturne in družinske,« je pojasnila asis. mag. Sernečeva. Med biološko-genetske dejavnike tveganja sodijo visoka porodna teža, prekomerna telesna masa v otroštvu in značilne osebnostne lastnosti (perfekcionizem, storilnost, pridnost, rigidnost, velika potreba po pohvalah od zunaj). V drugo skupino uvrščamo sociokulturne vzroke, kot so: spremenjena vloga ženske, stigmatizacija debelosti in glorificiranje suhosti, spremenjen lepotni ideal ženske. V tretjo skupino pa uvrščamo tako imenovane družinske vzroke: nefunkcionalno partnerstvo, nefunkcionalno starševstvo, hrano kot vzgojni pripomoček, hude kronične ali telesne bolezni staršev, spolne, telesne in duševne zlorabe otroka ipd. »Poudariti je treba, da gre večinoma za seštevanje vzrokov iz vseh treh skupin, le redko lahko prepoznamo en sam jasen vzrok za nastanek motnje hranjenja. Pomembno je poudariti tudi, da odkrivanje vzrokov ni in ne sme biti namenjeno iskanju krivca, ampak temu, da bolniku omogoči boljši vpogled v psihodinamski nastanek njegove motnje in tako pomembno pripomore k hitrejšemu in uspešnejšemu zdravljenju,« je poudarila asis. mag. Sernečeva.

 

Kako se rešiti?

»Ključnega pomena za uspešno zdravljenje je želja po spremembi. Uspešno zdravljenje ljudi z motnjo hranjenja je mogoče le ob ustrezni motivaciji, saj je osnova zdravljenja psihoterapija, ki je seveda ne moremo izvajati, če bolnik tega ne želi. Nujno pa je treba ločiti med zdravljenjem in reševanjem življenja. Za slednje seveda ni potrebne motivacije, saj je dolžnost zdravnika terapevta, da rešuje življenje. To pomeni, da telesno hudo ogrožene ljudi z motnjo hranjenja, tudi proti njihovi volji, obravnavamo na internih oddelkih slovenskih bolnišnic ali varovanih oddelkih psihiatričnih bolnišnic. Ko je tak bolnik zunaj smrtne nevarnosti, pa mu je ponujena možnost zdravljenja, za katero se mora odločiti sam. Največja težava med zdravljenjem je znak, ki je prisoten pri anoreksiji in bulimiji, tj. motena telesna shema. Motena telesna shema pomeni prepričanje človeka z motnjo hranjenja, da je prekomerno hranjen, čeprav ima izrazito nizko telesno težo ali vsaj povsem ustrezno. To prepričanje je tisto, ki najdlje vztraja in ga je najtežje ozdraviti.«

 

Dolgotrajen proces zdravljenja

»Motnjo hranjenja lahko obravnavamo ambulantno ali bolnišnično, odvisno od starosti, izraženosti bolezni in pripravljenosti za zdravljenje,« je povedala asis. mag. Sernečeva. Bolnišnično zdravljenje mladostnikov in odraslih delimo v tri faze. Prva faza je tako imenovana simptomatska, v kateri s pomočjo vedenjsko-kognitivnih tehnik učimo bolnika ustreznega prehranjevanja in obvladovanja znakov (stradanje, prenajedanje, bruhanje, jemanje odvajal in diuretikov, pretirana telesna aktivnost …). Druga faza je dinamska, kjer s pomočjo dinamske razvojne psihoterapije pomagamo bolniku dobiti vpogled v nastanek motnje in vzroke, ki so jo povzročili, kar mu posledično omogoči spremeniti miselne in čustvene vzorce. Tretja faza je reintegracijska, med katero bolnik že začne izvajati določene življenjske spremembe in se počasi vrača v domače okolje. Po končanem bolnišničnem zdravljenju je priporočljivo še leto ali dve trajajoče ambulantno vodenje in obiskovanje zunajbolnišnične psihoterapevtske skupine. Tako zdravljenje v povprečju traja od štiri do šest let. V povprečju pa mine še od pet do šest let, preden bolniki prvič poiščejo strokovno pomoč. Zelo napačno bi bilo misliti, da motnje hranjenja niso ozdravljive, vedeti pa moramo, kaj pravzaprav pomeni ozdravljivost. Bolnik ni ozdravljen takrat, ko nima več znakov motnje hranjenja ali pa so prisotni le v minimalni obliki, ampak šele takrat, ko se dobro počuti v svoji koži.

 

Izogibanje bolečini in težavam

»Motnje hranjenja se lahko kažejo kot mehanizem izogibanja, ko človek vso svojo energijo osredini na hrano in hranjenje ter se tako izogne bolečim čustvom in težavam. Lahko predstavljajo način obvladovanja življenjskih težav, ki se zdijo nerešljive, ali pa gre za prizadevanje nadzorovati lastno telo in življenje v razmerah, ko prizadeti čuti, da ga nadzirajo drugi. Motnje hranjenja so lahko tudi odziv na dolgotrajno, leta trajajočo in nerazrešeno stresno situacijo,« je povedala asis. mag. Karin Sernec, dr. med., psihiatrinja in psihoterapevtka.

 

 

Moje zdravje št. 51 / 20. november 2007
Foto:Daniel Lehelm / www.flicker.com 

 

NEKAJ POMEMBNIH NASLOVOV

 

  • Prim. Gorazd V. Mrevlje, dr. med., spec. psih.

KOMZ, Zaloška 29, 1000 Ljubljana

Tel. št.: 01 587 49 00

 

  • Irma Kuhar, dr. med., spec. psih.

Zdravstveni dom Vrhnika, Cesta 6. maja 11, 1360 Vrhnika

Tel. št.: 041 797 979

 

  • Nike Novak, dr. med., spec. psih.

KOMZ, Zaloška 29, 1000 Ljubljana

Tel. št.: 01 587 49 00

 

  • Asis. mag. Karin Sernec, dr. med., spec. psih.

KOMZ, Zaloška 29, Enota za zdravljenje motenj hranjenja

1000 Ljubljana

Tel. št.: 01 587 49 00, int. št. 953

 

  • Prim. Mojca Brecelj Kobe, dr. med., spec. psih.

Pediatrična klinika, Pedopsihiatrični oddelek

Vrazov trg 1, 1000 Ljubljana

Tel. št.: 01 300 32 69

 

  • Anja Reljič Prinčič, dr. med., spec. psih.

Psihiatrična ordinacija

Slomškova 35, 1000 Ljubljana

Tel. št.: 01 943 04 500

 

  • Vesna Markič Dekleva, dr.med., spec.psih.

ZD Šiška, Psih. spec. amb. za otroke in mladostnike

Derčeva 5, 1000 Ljubljana

Tel. št.: 01 581 52 84

 

  • Katarina Marn, dr. med., spec. psih.

Center za izvenbolnišnično psihiatrijo

Njegoševa 4, 1000 Ljubljana

Tel. št.: 01 231 59 90

 

  • Metoda Vidmar Vengust, dr. med., spec. psih.

Zasebna psihiatrična ambulanta

Ljubljanska cesta 3 a, 3000 Celje

Tel. št.: 03 492 75 75

 

  • Ženska svetovalnica

Miklošičeva 14, 1000 Ljubljana

Tel. št.: 01 434 72 61

 

  • Overeaters Anonymous

OA – Slovenska skupnost

Poštni predal: 4244, 1001 Ljubljana

 

  • Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše

Gotska 18, 1000 Ljubljana

Tel. št.: 01 583 75 00

 

  • Društvo za ustvarjanje in kvaliteto življenja Muza

Svetovalnica za motnje hranjenja

Andreja Modrin, univ. dipl. psih.

Vesna Šolar, dipl. soc. del.

Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana

Tel. št.: 01 425 03 38

 

  • Andreja Novak, dr. med., spec. psih.

ZD Domžale, Psihiatrična ambulanta

Mestni trg 2, 1230 Domžale

Tel. št.: 01 724 51 00

 

  • Center za zdravljenje bolezni otrok

Šentvid pri Stični 44, 1296 Šentvid pri Stični

Tel. št.: 01 788 50 06

 

  • Metka Kališnik Šavli, dr. med., spec. psih.

ZD Kranj, Dispanzer za mentalno zdravje,

Psihiatrična amb. za otroke in mladostnike

Gosposvetska 10, 4000 Kranj

Tel. št.: 04 208 22 52

 

  • Milanka Ždrale, dr. med., spec. psih.

ZD Novo Mesto, Razvojna ambulanta

Kandijska 4, 8000 Novo Mesto

Tel. št.: 07 391 67 33

 

  • Marjeta Orešnik Žalig, spec. klin. psihologije

ZD Murska Sobota

Grajska ulica 22, 9000 Murska Sobota

Tel. št.: 02 534 13 83

 

  • Miroslav Berič, dr. med., spec. psih.

Specialistična psihiatrična ordinacija

Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj

Tel. št.: 02 780 69 50

 

  • Eva Šoškič, spec. klin. psihologije

ZD Maribor, Psihohigienski dispanzer Maribor

Sodna ulica 13, 2000 Maribor

Tel. št.: 02 251 75 72

 

  • Nataša Potočnik Dajčman, dr. med., spec. psih.

ZD Maribor, Dispanzer za psihohigeno otrok in mladostnikov

Vošnjakova ul. 4/III, 2000 Maribor

Tel. št.: 02 228 63 54

 

  • Marija Gajšek, dr. med., spec. psih.

ZD Maribor, Dispanzer za psihohigieno

Vošnjakova 4/III, 2000 Maribor

Tel. št.: 02 228 63 54

 

  • Doc. dr. Andrej Marušič, dr. med., spec. psih.

Cardial, d. o. o.

Zaloška 69, 1000 Ljubljana

Tel. št.: 01 548 40 80

 

  • Hojka Gregorič Krumperščak, dr. med.

SB Maribor, Klinični oddelek za pediatrijo

Ribniška 4, 2000 Maribor

Tel. št.: 02 321 10 00

 

  • Društvo Tara za osebno rast

Suzana Petek, Jasmina Toš

5. prekomorske 9, 2250 Ptuj

 

  • Jasna Gidakovič, dr. med.

ZD Nova Gorica

Rejčeva 4, 5000 Nova Gorica

Tel. št.: 05 33 883 304

 

  • Alida Mažer, dr. med., spec. psih.

ZD Piran, Psihohigienski dispanzer Lucija

Cesta solinarjev 1, 6360 Portorož

Tel. št.: 05 677 33 20

 

  • Nadja Hriberšek dr.med., spec.psih.

ZD Celje, Psihiatrični dispanzer

Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje

Tel. št.: 03 543 40 00

 

  • Lea Šinkovec, dr. med., spec. psih.

Zasebna spec. psihiatrična ambulanta,

Na poklonu 5, 5218 Idrija

Tel. št.: 05 725 54 01

 

  • Cita Burnik, spec. klin. psihologije

SB Slovenj Gradec

Gosposvetska 1, 2380 Slovenj Gradec

Tel. št.: 01 882 34 00