Migreno dobi približno 8 % moških, 18 % žensk in 4 % otrok. Samo v ZDA se z njo spopada 28 milijonov ali vsak deseti prebivalec države. Močna in nabijajoča bolečina, navadno zbrana na eni strani glave, ki jo pogosto spremljata slabost in bruhanje, navadno traja več ur, včasih pa tudi do tri dni. Njeno intenzivnost navadno povečajo gibanje, svetloba in hrup.

Pri nekaterih bolnikih se napad napove z »avro« – nenavadnimi vidnimi zaznavami, kot so cikcakaste črte, sive lise ali slepeča svetloba. Uvod vanjo so tudi nenadne spremembe razpoloženja, motnje govora in celo prehodna ohromitev.

Dolgo je veljalo, da migrena poleg bolečine nima nobenih resnih posledic, toda novejši podatki navajajo drugače. Po študiji iz leta 2006 so ženske, ki pred migreno doživljajo avro, dvakrat bolj ogrožene zaradi kapi, srčnega napada in smrti kot posledice krvožilnih bolezni. Nekaj več vemo tudi o bioloških vzrokih migrene. To vedenje je namnožilo tudi oblike njenega zdravljenja.

 

Z žebljico na živec

Davne umetniške upodobitve kažejo, da je migrena mučila že Egipčane pred 3.000 leti. Grški zdravnik Galen (pribl. 129–216 n. št.) je trdil, da ni vzrok njenih znakov presežek »črnega žolča«. Zaradi asimetričnosti bolečine jo je poimenoval hemicrania (gr. hemi 'pol', kranion 'lobanja'). Etimološka pot besede je potekala prek hemigrania, emigranea … do migrene.

Znanstveniki so leta menili, da jo povzročata koncentracija in širjenje krvnih žil v glavi. Zdaj domnevajo, da so odgovorni živci. Študije s pozitivno izsevalno tomografijo (PET) v 90. letih prejšnjega stoletja so pokazale, da napad nastopi verjetno takrat, kadar se preveč vzdražijo živci v nižjem delu možganov na meji s hrbtenjačo, v možganskem deblu. Od tam izhajajo številni živci, med njimi tudi vlakna čvrstega petega ali trovejnega živca (Nervus trigeminus), katerega čutni del skrbi za občutljivost kože na obrazu, zob, dlesni, očesne roženice, veznice in nosne votline, gibalni del pa oskrbuje žvečne mišice. Ko so konci živca zaradi genskih, okolijskih ali obojih dejavnikov preveč razdraženi, se iz njih izločajo velike količine kemičnih snovi, imenovanih nevropeptidi. Ta naval razdraži bližnje krvne žile in s tem sprejemnike za bolečino v trojnem živcu, katerega znaki dosežejo možgansko deblo. Tam se središča za bolečino senzibilizirajo ali preobremenijo in se začnejo samodejno aktivirati, kar povzroči migrenski glavobol.

To védenje je pripeljalo do novih oblik zdravljenja. Zdravila triptani ovirajo sproščanje nevropeptidov, ki trenutno veljajo za glavni dejavnik migrene. Delujejo tako, da se vežejo z določenimi receptorskimi molekulami trovejega živca – istimi, ki se navadno vežejo na naravni živčni prenosnik serotonin. Vezava s katero koli izmed teh dveh snovi v živcu zavre sproščanje nevropeptidov in tako prekine bolečino.

 

Bolje preprečevati …

Še najbolje je migreno preprečiti. Veliko bolnikov prepoznava njene sprožilce iz okolja. Eden izmed njih je stres. Večji stres pomeni pogostejše napade.

Za lajšanje stresa zdravniki priporočajo vaje, ki zahtevajo vzdržljivost, npr. dolgotrajen tek. Priporočajo tudi progresivno mišično sproščanje (PMR). Pri tej tehniki človek v določenem zaporedju namerno zateguje in nato sprošča po eno mišično skupino. Drugi morajo le upočasniti življenjski ritem. Tretjim izzove napade neredno spanje, zato pomaga, če vstajajo vedno ob istem času (se pravi, da ob koncu tedna ne poležavajo). Napade lahko prikliče tudi prekratek spanec, zato si je treba privoščiti posteljo dovolj zgodaj. Nekateri pa se migreni lahko izmaknejo tako, da se izognejo cigaretnemu dimu in kateremu izmed živil, npr. rdečemu vinu ali čokoladi.

Pri ženskah migrena v 60 % nastopi zaradi upada estrogena pred menstruacijo. Pomagati si je mogoče z estrogenskim obližem ali tableto od dva do tri dni pred krvavitvijo.

Če se migrena pojavi več kot trikrat v mesecu ali je daljša od 72 ur, zdravniki priporočajo preventivno redno jemanje zdravil.

Zadnjih nekaj let se zdravniki čedalje bolj zanimajo za zdravila, ki napade preprečujejo, kot sta topiramat (topamax) in valprocidna kislina (depakote). Ta zmanjšajo občutljivost možganov na zunanje dražljaje. V ZDA je prvo potrjeno preventivno zdravilo prisotno že 2 leti. 100-miligramski odmerek zmanjša pogostnost napadov za skoraj polovico. Uspeh placeba je veliko manjši. V študiji, ki so jo leta 2006 izvedli v Novi Angliji, se je pokazalo, da se dobrodejni učinki topiramata obdržijo do 14 mesecev. Zdravilo pri nekaterih povzroča utrujenost, slabost oziroma odrevenelost enega ali več telesnih delov. Nekaterim zaradi njega tudi znatno upade telesna teža.

Toda te težave so vseeno všečnejše od prekomernega pridobivanja teže, ki spremlja jemanje zaviralcev beta, kateri upočasnijo določene živčne impulze, ali kalcijevih antagnonistov, ki upočasnjujejo krvni pretok. Oboji sodijo tudi med zdravila za visok krni tlak, katera se prav tako uporabljajo za preprečevanje migrene. Nekateri bolniki se jim zaradi prevelike telesne teže, ki jo povzročajo, odpovedo.

 

Akupresurne točke

Bolnikom, ki ne morejo ali ne marajo jemati zdravil, je na voljo več alternativnih poti. Polovica preizkusnih ljudi ima zaradi akupunkture pol manj napadov kot sicer. Nadaljnja raziskava leta 2006 v Nemčiji je pokazala, da enak uspeh pri preprečevanju migrene dosegajo zaviralci beta, kalcijevi zaviralci in zdravila za epilepsijo. Raziskovalci domnevajo, da je zdravljenje z iglami uspešno tudi zato, ker bolnika sprosti in je deležen velike mere človeške pozornosti.

Med drugimi tehnikami za obvladovanje migrene je tudi »biofeedback«, pri katerem se bolniki naučijo nadzorovati funkcije, ki so običajno samodejne, kot sta dihanje in srčni utrip. To pogosto počno s pomočjo temu namenjene naprave ali terapevta. V ZDA manj znana in razširjena tehnika sproščanja kot ta je avtogeni trening. Pri tem pristopu bolniki delajo posebne vaje, s katerimi postane njihovo telo toplo, težko in sproščeno. Tehniki bolnikom omogočata, da napetost usmerijo na krvne žile, kar jim poboljša stanje glavobola. Vešči bolniki ju uporabljajo tudi za neposredno lajšanje bolečine.

Margit odslavlja svoje migrene na manj formalne načine. Pozorneje kot prej prisluškuje znakom svojega telesa in odlaga dejavnosti v službi in doma, zaradi katerih bi se utegnil njen stres stopnjevati. Ko ji spodleti in se migrena razvije, prav tako ve, kaj storiti: umakne se v mir in tišino. In zaspi.

 

 

Priredba po Scientific American Mind
Moje zdravje št. 51 / 20. november 2007
Foto: Arhiv MZ