Izraz izvira iz latinščine in v dobesednem prevodu pomeni »suho vnetje roženice in veznice«. Pogosteje se s težavo srečujejo starejši ljudje pa tudi vsi, ki veliko časa preživijo pred računalniškim zaslonom, televizijo ali imajo vsakodnevno opraviti z branjem tiskanega besedila. O sindromu suhega očesa smo spregovorili s prim. mag. Dragico Kosec, dr. med., specialistko oftalmologije, vodjo Kliničnega oddelka za ortoptiko in strabologijo na Očesni kliniki v Ljubljani.

S kakšnimi težavami se srečuje pacient, ki ima diagnozo »sindrom suhega očesa«?

»Pri sindromu suhega očesa je osnovna težava, da oči ne izločajo dovolj solz. Vloga solz ni le v tem, da nam pomagajo izražati žalost in veselje, ampak je njihova glavna naloga, da varujejo in vlažijo oči. Ker z roženice odplavljajo tujke, tudi ščitijo pred poškodbami očesne površine in preprečujejo vnetja. Svojo vlogo ima zato tudi nezavedno utripanje očesnih vek. Solze enakomerno razporeja po celotni površini očesa. Tvorba solz v solznih žlezah pa je odvisna tudi od vplivov iz zunanjega okolja. Če je zunaj mraz, veter, prah ali pa v oko kaj pade, se solze prekomerno tvorijo, da bi hitreje izločile tujek iz očesa in tako zaščitile oko. Pacienti s to težavo imajo bolečine v očeh, pekoč občutek drgnjenja, zbadanja, srbenja, ko gledajo, jih moti, kot da bi imeli tujek v očeh, oči postanejo rdeče, občutljive na svetlobo, zmanjša pa se lahko tudi vidna ostrina. Občutljivi postanejo na cigaretni dim in vremenske spremembe, tudi branje drobnega tiska utrudi oči. Lahko se pojavi tudi izcedek.«

Kje so vzroki za zmanjšano tvorbo solz?

»Zaradi nezadostnega vlaženja se hitreje izsušita veznica in roženica, kar ljudem povzroča težave. Te lahko nastopijo zaradi hormonskih vplivov pri starejših ženskah, z vstopom v menopavzo ter mehanskih in kemičnih poškodb vek in oči. Svoj delež lahko prispevajo zdravila (diuretiki, antihistaminiki, uspavala, opiati in zdravila za zdravljenje aken) in bolezni, kot so: blepharitis, revmatoidni artritis, skleroderma, sistemski lupus eritematozus in sjorgenov sindrom. Sindrom suhega očesa lahko nastane tudi zaradi neustrezne sestave solzne tekočine, npr. če v solzah primanjkuje lipidov, ki preprečujejo prehitro izhlapevanje tekočine. Nekateri pa imajo že prirojeno okrnjeno delovanje solznih žlez in/ali poti.«

Kako poteka diagnosticiranje in zdravljenje sindroma suhega očesa?

»Solzni film lahko opazujemo skozi biomikroskop ali špranjsko svetilno in ocenjujemo kakovost solznega filma. Pri tem nas zanima, kdaj se prekine kontinuiteta solznega filma – 'break time' (vsaj 10 sek.), kako visoko seže solzni film ob robu spodnje veke – 'tear meniscus' (do 0,2 mm). Vse je lepše in preprosteje vidno z barvanjem solznega filma ('flurescein', 'rose bengal'). Količino solznega filma lahko ocenimo še z Schirmerjevim testom (vsaj 5 mm v 5 minutah). Za podrobnejšo analizo je mogočih še nekaj testov, ki pa se v vsakodnevni klinični praksi navadno ne uporabljajo.

Nameni zdravljenja suhega očesa so vzdrževati zaščito očesa pred neugodnimi zunanjimi vplivi, sušenjem, tujki, dimom ter preprečevanje pojava draženja očesa in posledičnega vnetja veznice in roženice. Če solz naše telo ne proizvaja dovolj, jih je treba nadomestiti z nadomestki, ki jih imenujemo umetne solze. Te imajo vlogo maziva in zaščite očesa pred zunanjimi neugodnimi vplivi. Lahko so v obliki raztopine ali gela, pakirane v monodozi (to pomeni, da so v odmerku le od dve do štiri kapljice tekočine, kar zadostuje za enkratno vkapavanje v oko) ali v stekleničkah (raztopina) in tubicah (gel) za večkratno vkapavanje, v hujših primerih tudi od 10- do 12-krat dnevno. Monodoze so navadno brez konzervansov.«

Katere umetne solze priporočate čez dan in katere ponoči?

»Glede na vzrok suhega očesa in jakosti znakov se odločamo, kolikokrat je treba umetne solze vkapati v oko. V nekaterih primerih je to potrebno večkrat dnevno, pri drugih le tedaj, ko so prisotne težave. Skupaj z oftalmologom se dogovorimo za vrsto in obliko umetnih solz. Olja so uporabnejša prek noči, ker med dnevom malo zameglijo sliko. Geli so manj viskozni in ostanejo dlje v očesu kot kapljice in ne motijo vida. Na trgu je zelo veliko izdelkov. Vsak pacient pa bo izbral sebi najprimernejšega. Ni nujno, da bodo kapljice, ki pri enem pacientu delujejo odlično, pomagale tudi drugemu pacientu. Pripravki umetnih solz so na trgu dosegljivi brez recepta, zdravstveno zavarovanje pa krije stroške le pri najhujših oblikah bolezni. Če nadomeščanje solz ne zadostuje, je treba prekiniti pot odtoka solz skozi solzne kanalčke. Pri tem vstavljamo čepke v začetek solznega kanalčka na spodnji in zgornji veki.

Glede na različne vzroke, ki pripeljejo do sindroma suhega očesa, je v določenih primerih treba uporabiti tudi protivnetna zdravila. Pri kroničnem vnetju robov vek – blepharitis, ki zaradi tega ne proizvaja dovolj lipidnega sloja solz, je potrebno zdravljenje. Za tako zdravljenje se je treba posvetovati z oftalmologom, ki bo najpogosteje svetoval gretje vek, čiščenje robov vek ter protivnetna zdravila, dokler se stanje ne izboljša. Vsekakor pa je tu še več obolenj, ki jih je treba zdraviti, seveda po predhodno temeljitem pregledu.«

Kakšne so lahko posledice sindroma suhega očesa?

 »Sestavine solznega filma (lipidi, voda, beljakovine in mucin) oko ščitijo pred mehanskimi vplivi in tudi pred infekcijo. Če tega ni dovolj, so na površini očesa odprta vrata za infekcijo in zmanjšana je zmožnost odplavljanja škodljivih delcev, ki se ustavijo na površini očesa. Če je težava s pomanjkanjem solz večja in se temu pridruži še infekcija, se lahko pojavi roženična razjeda ali ulkus, ki je pri suhem očesu trdovraten in ga je težko zdraviti, zato je pomembno prepoznati znake suhega očesa že zgodaj in je težav lahko tako manj.«

Kako si pomagamo sami?

»Če veliko časa preživite za računalnikom, bodite primerno oddaljeni od zaslona. Poskrbite, da se boste vsakih 20 minut zazrli stran od računalnika, in sicer v 20 m oddaljen predmet, vsaj za 20 sekund. Pomaga tudi zavestno mežikanje z vekami. Priporoča pa se tudi vlažilec zraka. Ko so težave manjše, si lahko sami pomagate z umetnimi solzami, ki jih kupite v lekarni. Mogoče boste morali preizkusiti več vrst umetnih solz, da boste našli take, ki vam bodo najbolj ustrezale. Poskrbite za primerno vlažnost stanovanja (30–50 %), izogibajte se neposredni izpostavljenosti ventilatorjem in klimatskim napravam. Uporabljajte zaščitna očala, če je vetrovno ali vročina, pa tudi med plavanjem in kolesarjenjem. Izogibajte se prostorom, kjer je kajenje dovoljeno, kjer je veliko prahu ali kjer so možnosti za poškodbe večje (gradbišča), če pa je potrebno, pa si pomagajmo z zaščitnimi sredstvi (očala, maske ...).«

 

Najhrana za dober vid >>

Moje zdravje št. 137 / 15. marec 2011

foto: www.sxc.hu