Krčne žile so posledice sodobnega načina življenja

Po nepotrebnem, bi lahko rekli, saj poznamo učinkovite načine, kako jih odpraviti, le pravočasno je treba poiskati strokovno pomoč, je poudaril prof. dr. Miloš Pavlović, dr. med., specialist dermatolog z Dermatološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani.

Izraz krčne žile je nekoliko zavajajoč. Imena namreč ne smemo povezovati s skrčenimi žilami, kot bi na prvi pogled pomislili, ampak s krči, ki so pogost spremljevalec bolezni ven spodnjih okončin. »Za bolezen bi morali, če bi jo želeli kar najbolj nazorno in natančno poimenovati, uporabiti nasproten izraz – bolezen razširjenih ven,« je povedal dr. Pavlović, dermatolog. Medtem ko arterije oskrbujejo naše telo s svežo krvjo, polno kisika, vene prenašajo osiromašeno kri nazaj do srca. Najtežjo nalogo imajo prav venske žile v nogah, saj poganjajo kri najdlje, od stopal proti srcu. »Zaklopke v venah so tiste, ki poskrbijo, da ne bi kri zaradi težnosti odtekala nazaj v noge. Če le-te ne zmorejo več podpirati »stebra« krvi nad seboj in če venska stena ni dovolj močna, da bi vzdržala pritisk, in se raztegne, se kri vrne nazaj v noge in v tamkajšnjih venah se močno poveča pritisk. Pojavu pravimo venska hipertenzija, ki se kaže kot zatekanje nog. To je še posebej opazno proti koncu dneva, po dolgotrajnem sedenju ali stoji. Značilen znak venske hipertenzije so tudi intenzivni krči med spanjem (ki jih marsikdo pripisuje pomanjkanju magnezija, toda to je zelo redko vzrok za krče pri zdravih ljudeh), razširjene vene pod kožo, ki lahko dosežejo premer tudi do nekaj centimetrov, in pa vnetje kože, ki se kaže z rdečico, s pekočim občutkom ali srbežem. Omenjenemu se velikokrat pridruži še spremenjena barva kože, ki se zaradi krvnega pigmenta obarva rjavkasto, v redkejših primerih pa tudi vnetje, ki povzroči globoke razjede ali rane. To je zelo hud, napredujoč znak venske hipertenzije,« je pojasnil dr. Pavlović.

Tudi hemoroidi so krčne žile

Krčne žile so najpogostejše na nogah, ne pojavljajo pa se izključno samo na spodnjih okončinah. Tudi hemoroidi so, verjeli ali ne, vrsta krčnih žil. »Ljudje smo žrtve stoje, ki nam jo je s pokončnim človekom, homo erectusom, prinesla evolucija pred več kot milijonom let,« je pojasnil dr. Pavlović. »Štirinožne živali, na primer, nikoli ne trpijo zaradi hemoroidov. Spremenjen položaj in dolgotrajna stoja ali sedenje, ki zaradi sile teže prinašata povečan pritisk na obremenjene dele telesa, sta krivca za nezmožnost venskih krvnih žil in mišičnih črpalk, da bi kri potiskali do srca. S hemoroidi je enako kot s krčnimi žilami v nogah; sistem je enak, le da težave v prvem primeru povzroča v glavnem sedenje, v drugem pa stoja.«

Hormoni, dednost, teža

Vseh vzrokov za nastanek krčnih žil ne poznamo, vemo pa, da je pomemben dejavnik tveganja spol. »Krčne žile se ne pojavljajo izključno pri predstavnicah nežnejšega spola, so pa gotovo pogostejše pri ženskah kot pri moških. To lahko v prvi vrsti pripišemo delovanju hormonov in anatomski zgradbi venskega sistema. Zelo pogosto se pri ženskah krčne žile pojavljajo v nosečnosti zaradi povečanega pritiska na venske krvne žile v spodnjem delu trebuha. V skupino s povečanim tveganjem sodijo tudi ljudje, ki imajo bolezen v družini, in vsi ljudje s prekomerno telesno težo. Bolezen v večjem obsegu prizadene starejše prebivalstvo, vendar tudi mladi pred njo niso varni. Refluks oziroma vračanje krvi v noge smo opazili že med mladostniki.«

Nevarne statistike

»Podatki iz zahodnih evropskih držav in ZDA kažejo, da ima razjedo na goleni, zadnjo stopnjo popuščanja venskega sistema, 0,2 odstotka prebivalstva, kar je zelo veliko. Še bolj skrb vzbujajoči so podatki iz strokovne literature, kjer lahko zasledimo, da za bolj ali manj izraženim venskim popuščanjem trpi od 8 do 10 odstotkov prebivalstva razvitega sveta. Izjemno razširjene krčne žile so velika obremenitev za zdravstveni sistem, v ZDA na primer ti stroški dosegajo bilijone dolarjev letno. Natančnih podatkov o razširjenosti krčnih žil pri nas sicer nimamo, z veliko verjetnostjo pa lahko trdimo, da so naše številke zelo podobne tistim iz zahodih držav. Vzrok je preprost. Tudi naš način življenja postaja zelo podoben zahodnjaškemu. Premalo se gibamo in veliko preveč časa presedimo,« je izpostavil dermatolog.

Tudi sami lahko veliko storimo za lajšanje težav s krčnimi žilami. Izogibati se je treba dolgotrajnemu sedenju, stoji, ob počitku pa se je pametno uleči (in ne sesti pred televizor, kot marsikdo rad stori) in s pomočjo podlage dvigniti noge. Zelo priporočljivo je nošenje kompresijskih nogavic, ki so danes narejene tako, da so videti zelo estetske in ne kazijo videza nog. Pomembno je poudariti naslednje: tudi če ima posameznik zelo blage težave, to ne pomeni, da se bodo te z leti slabšale. Raziskava v Veliki Britaniji je pokazala, da ima večina ljudi tudi do deset let stabilno, nespremenljivo okvaro venskega popuščanja.

Ultrazvočna diagnostika – zlati standard

»Že majhne razpokane kapilare na površini kože so včasih (ni pa seveda nujno) lahko pokazatelj, da je nekaj narobe z večjimi venami. Ob pojavu prvih značilnih znakov krčnih žil, tj. zatekanja nog, krčev, razširjenih, vidnih ven in spremenjene barve kože, pa je treba nujno obiskati dermatologa ali vaskularnega kirurga, ki opravi ultrazvočni pregled venskih žil v nogah,« je povedal dr. Pavlović. »Tako imenovani duplex scan, zlati standard za diagnostiko krčnih žil, je povsem neboleča ultrazvočna preiskava, ki traja dobrih 20 minut in ki z veliko natančnostjo določi, na katerem mestu kri zastaja. Na podlagi klinične slike nato začrtamo nadaljnje zdravljenje.«

»Osnovni ukrep za vse, za tiste bolj in tudi za tiste manj izražene oblike bolezni, je uporaba kompresijskih povojev ali nogavic, ki zagotavljajo zunanji pritisk, s katerim venam pomagajo potiskati kri navzgor. Tako se lahko izognemo vsem posledicam, ki nastanejo zaradi dolgotrajne venske hipertenzije. Dodatno pomoč kompresiji nudijo zdravila, t. i. flavonoidi, ki izboljšujejo tonus stene ven. Najpogostejše so okvare površinskih ven in te lahko s kompresijo, sklerozacijo, z zdravili ali operacijo učinkovito zamejimo. Če pa gre za pomembno okvaro katere izmed glavnih ven v nogah, ki nastopi na primer kot posledica tromboze globokih ven, operativni poseg po navadi ne pomaga, kompresija in jemanje zdravil proti strjevanju krvi pa sta se izkazala za učinkovita.«

Hitri ambulantni posegi

Dr. Pavlović je predstavil načine, ki jih danes poznamo za kirurško odstranitev motečih vidnih žil. »Vidne razširjene krvne žile lahko odstranimo s posegom, ki mu pravimo flebektomija. Gre za ambulantni poseg, ko bolniku v lokalni anesteziji skozi majhne luknjice, ki jih naredimo z iglo, odstranimo del vene. Danes smo v primerjavi s preteklimi leti konservativnejši in težimo k temu, da odstranimo samo tisti del vene, ki ni funkcionalen. Včasih so posamezniku ob takšnih težavah odstranili celo veno, od dimelj do gležnja. Drug podoben poseg je sklerozacija, pri katerem vbrizgamo detergent v drobne, estetsko največkrat zelo moteče krvne žile, včasih pa tudi v tiste globlje. Detergent nato povzroči vnetje venske stene. Vena se potem zapre in zabrazgotini.«

Obetavni načrti

V Sloveniji opravimo omejeno število operativnih posegov, ker se sorazmerno malo zdravnikov pri nas ukvarja s problematiko krčnih žil. To pomanjkanje specialistov je več kot očitno, če pogledamo statistike čakalnih dob. Vaskularni kirurgi se večinoma ukvarjajo s kirurgijo arterijskih krvnih žil, z žilami, ki s kisikom oskrbujejo srce; to so seveda zelo resni, nujni posegi. Vene so v tem pogledu nekoliko zanemarjene, saj težave s krčnimi žilami ne ogrožajo življenj in povzročajo na videz le estetske težave. Z ambulantno flebektomijo se pravzaprav nihče v Sloveniji ne ukvarja prvotno in naš cilj je, je povedal dr. Pavlović, da čim prej sestavimo skupino ljudi, s katerimi bomo načrtno začeli izvajati ambulantno diagnostiko in flebektomijo.

Nekaj preprostih nasvetov za samopomoč: - Rešite se odvečnih kilogramov. Teža obremenjuje noge. - Pijte veliko vode. - Nosite udobno obutev z nizko peto. - Ko počivate, dvignite oziroma podložite noge. - Prosti čas izkoristite za ukvarjanje z aerobnimi športi: priporočljivi so zlasti kolesarjenje, plavanje in tek. - Med osemurnim sedečim delom se večkrat razgibajte in naredite nekaj počepov. - Tuširajte noge z izmenjujočo hladno in toplo vodo (končajte zmeraj s hladno). S tem boste omilili otekline in bolečine. Izogibajte se savnam, ker toplota vene še dodatno širi.

 

 Moje zdravje št. 45 / 28. avgust 2007

foto: Učila, TZS